POKLIC:  FIZIK

Isaac Newton je najbolj
znan po zakonih gibanja,
a nekaj časa je bil tudi
ravnatelj Kraljeve kovnice.
Tedaj je bil britanski
monetarni sistem v krizi
– deloma zato, ker je
marsikdo kovance obrusil
po obodu, kar ni bilo zelo
očitno, in si prisvojil
odbrušeno zlato ali srebro.
Newton je vpeljal gravirani
rob kovancev, da se je
takoj videlo, ali je novec
nepoškodovan.
Kovanci so še
danes taki!

Čisto razumljivo je, da se ob izbiri študija vprašamo, kaj bomo
s pridobljeno izobrazbo. In kaj že počnejo fiziki? To ve povedati
le malokdo. A pomislimo: v vsakdanjem življenju nas obkroža
kopica naprav, ki slonijo na dognanjih sodobne fizike. Vsak
predvajalnik zgoščenk uporablja za branje podatkov laser
– zato laserske plošče –, srce spomina sodobnih žepnih predvajal-
nikov glasbe in sploh vse računalniške opreme so polprevodniki.
V tankih računalniških in mnogih televizijskih zaslonih so tekoči
kristali.
Enako velja za prikazovalnike prenosnih telefonov,
kalkulatorjev in zapestnih ur. Zlome kosti in napake v delovanju
žilnega sistema najlažje prikaže rentgenska slika, magnetna
resonanca omogoča
odličen vpogled v mehka tkiva in celo
v delovanje možganov. Veliko natančnost navigacijske tehnologije
GPS omogoča teorija relativnosti. Vremenska napoved je
zapleten izračun, ki vključuje številne meritve in kup meteoroloških
modelov. Fizika je uporabna.

 

A Einsteinu se seveda ni niti sanjalo o satelitih GPS, ko se je lotil
razmišljanja o teoriji relativnosti, in prve raziskovalce tekočih
kristalov sta gnali radovednost in nenavadna lepota teh snovi, ki jo
razkrije mikroskop, ne vizija prenosnih računalnikov. Fizika obstaja
zato, ker želimo razumeti naravne pojave. Fizika je raziskovanje.

 

Največji izvoznik optične telekomunikacijske opreme, ki omogoča
najhitrejši širokopasovni dostop do spleta, so ZDA, toda s fiziko,
iz katere izhaja, se ukvarjamo po vsem svetu. Za globalni
tehnološki razvoj
so zaslužna tudi mnoga domača podjetja,
a večinoma proizvajajo specializirane naprave in ne izdelkov široke
potrošnje. Lepa zgleda sta ljubljanska Fotona, največji evropski in
tretji največji svetovni proizvajalec trdninskih laserjev za
zobozdravstvo z 10 % tržnim deležem na svetu, in podjetje
Balder iz Ljubljane, ki izdeluje varilske čelade s tekočekristalnim
filtrom s samodejno zatemnitvijo in prav tako pokriva okoli
10 % globalnega trga. Fizika ima tudi slovenski potni list.

Tekočekristalna faza vodne raztopine molekul DNK, kakor jo vidimo skozi polarizacijski optični mikroskop.

 
 

Dentalni laserski
sistem Fidelis Plus III
ljubljanske Fotone

 
 
Število ogledov:
 
 
Nazaj

 
Študij fizike

 
Naprej