Domov > O fakulteti > Pojasnila za izvajanje cenika storitev

Pojasnila za izvajanje cenika storitev UL

Opomba: Pojasnila se nanašajo na cenik UL, ki določa najvišje dovoljene zneske storitev.

Kdaj mora študent na dodiplomskem študiju plačati diplomsko delo z zagovorom?
Študent, ki je pred izgubo statusa opravil vse obveznosti, predpisane po študijskem programu, ne plača diplomskega dela z zagovorom, če ga odda v obdobju dveh let po izgubi statusa. Po preteku dveh let od izgube statusa pa ga mora plačati. V primeru, da študent ni opravil vseh obveznosti po študijskem programu pred izgubo statusa, mora plačati diplomsko delo z zagovorom z dnem izgube statusa.

Odgovor velja za redne in izredne študente, in ima za podlago definicijo osebe brez statusa iz druge alinee 2. člena Pravilnika o vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da je oseba brez statusa oseba, ki je prekinila študij po 155., 156. in 157. členu statuta. 155. člena statuta pravi: »Ne šteje se, da je prekinil študij študent, ki je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še oddal diplomske naloge, če od izgube statusa študenta nista minili več kot dve leti.«

Za ponazoritev navajamo konkretne primere:

Fakulteta ima, skladno s točko b. 27. člena Pravilnika, možnost študenta oprostiti plačila
diplomskega dela.

Kdaj mora plačati zagovor diplomskega dela študent magistrskega (drugostopenjskega) študija?
Študent drugostopenjskega oziroma magistrskega študija mora plačati diplomsko delo z zagovorom, če v obdobju, ko je imel status študenta, torej do konca drugega letnika, ni imel opravljenih vseh obveznosti po študijskem programu. Diplomskega dela z zagovorom študentu ni potrebno plačati, če je pred izgubo statusa opravil vse obveznosti in bo oddal diplomsko delo v obdobju dveh let po izgubi statusa. Torej, če je študent opravil vse študijske obveznosti za zadnji letnik magistrskega študija do 30.9.2006, lahko zagovarja diplomsko delo brez dodatnega plačila, če ga bo oddal do 30.9.2008.

Ali to velja tudi za študente, ki so bili vpisani v drugi letnik v študijskem letu 2003/2004?
Glede na to, da je osnova za gornje tolmačenje statutarna določba (drugi odstavek 155. člena), ni ovire, da bi gornje tolmačenje ne veljalo tudi za študente iz vpisa v zadnji letnik v študijskem letu 2003/04, razen v primeru, da je v pogodbi izrecno zapisano, da je rok za dokončanje študija (zagovor diplome) daljši. Torej študent, ki je bil vpisan v zadnji letnik podiplomskega študija v študijskem letu 2003/04, lahko zagovarja diplomsko delo brez dodatnega plačila, če ga bo oddal najkasneje do 30.9.2006. Tudi v tem primeru je možno uporabiti točko b 27. člena Pravilnika.

Kakšna je višina plačila diplomskega dela z zagovorom na magistrskem študiju, ali je enaka kot za diplomsko delo z zagovorom dodiplomskega študija?
V tarifni prilogi Pravilnika in v ceniku ni eksplicitno določene tarife za magistrsko delo z zagovorom. 22. člen Pravilnika določa, da se osebam brez statusa zaračunavajo za pripravo magistrskega dela stroški ob smiselni uporabi določb tega Pravilnika. Zato predlagamo, da se uporabi ista tarifa kot za diplomsko delo z zagovorom univerzitetnega programa.

Ker se zavedamo, da so stroški magistrskega dela višji, že zaradi obsega magistrskega dela, bomo ob prvi dopolnitvi Pravilnika tarifno prilogo popravili in dodali tudi diplomsko delo na magistrskem oziroma drugostopenjskem študiju, dokler je tarifa ne vsebuje, pa se drugačnega plačila ne sme zahtevati.

Točka 9.8 cenika in 13. člena Pravilnika: V tarifnem delu je predvideno zaračunavanje 1., 2. in 3. opravljanja izpita osebam brez statusa, v 13. čl. pravilnika (in lanskoletna izkušnja na UL) pa je predvideno zaračunavanje šele od četrtega opravljanja izpita dalje. Ureditev je nejasna, vprašanje pa zelo aktualno. Prosimo za jasno pisno navodilo.
Drugi odstavek 13. člena Pravilnika določa, kako se šteje opravljanje izpita pri študentih, ki ponavljajo letnik, ali pri tistih, ki so vpisali nov študijski program (torej imajo status študenta). To je sicer jasno že iz statuta (drugi odstavek 148. člena), vendar je zaradi številnih vprašanj iz lanskega leta ta določba vključena tudi v Pravilnik.

Cenik, ki v točki 9.8. določa plačilo 1., 2., 3. opravljanja izpita, se nanaša na osebe brez statusa v smislu definicije iz druge alinee 2. člena Pravilnika. To pomeni, da postane študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti do konca študijskega leta, v katerega je vpisan (do 30. 9.2006), oseba brez statusa (razen če se ponovno ne vpiše v isti letnik). Kot oseba brez statusa mora plačati opravljanje vsakega izpita, torej tudi 1.,2. ali 3. opravljanje izpita in posebej 4. ter morebitno ponovno ponavljanje izpita (točka 9.9.).

Štetje pristopov k izpitu se za študenta brez statusa nadaljuje od števila pristopov, ki jih je študent imel v času statusa.

Drugi odstavek 11. člena Pravilnika: nezgodno zavarovanje je po našem prepričanju lahko samo prostovoljno in ga članica ne more zahtevati od študenta. Nezgodna zavarovanja so povsem komercialnega značaja.
Treba je ločevati med obveznostjo sklenitve nezgodnega zavarovanja in značajem oziroma vrsto sklenitve nezgodnega zavarovanja. Ker so nekatere vrste študija povezane s tveganji za poškodbe, fakultete v svojih pravilih lahko določijo, kdaj je nezgodno zavarovanje potrebno skleniti, da se tako tveganje prenese s fakultete na zavarovalnico. Ta obveznost mora biti znana že pri razpisu za vpis. Fakulteta je dolžna zagotoviti izbiro najugodnejšega ponudnika prostovoljnega nezgodnega zavarovanja, s katerim sklene pogodbo o sklepanju zavarovanj s študenti.

Točko 9.4 in točka 9.5 cenika razumemo oz. v ceniku za FFA interpretiramo, kot izvedbo predmeta z izpitom brez vaj (45.000 sit) oz. z vajami (69.900 sit). Glede na cenovna razmerja se nam to zdi edino smiselno.
Vaša interpretacija je napačna. Točko 9.4. in 9.5. je treba razumeti natančno tako kot piše. Gre torej za tarifo, po kateri se plača samo izvedbo predmeta brez izpita (9.4) in izvedbo predmeta z izpitom (9.5). Laboratorijske vaje za š.l. 2006/07 zaračunavajo članice po cenah, ki jih je UO UL s sklepom sprejel za š.l. 2005/06 (na svoji 3. seji dne 17.4.2005).

Zaokrožitev cen v ceniku: smiselno bi bilo, da bi bile cene zaokrožene na cel EUR-o. Ali jih lahko zaokrožimo navzdol?
Glede na to, da je trenutno plačilno sredstvo še vedno tolar, smo cenik pripravili tako, da smo zaokroževali tolarske zneske. V skladu z 9. členom Zakona o dvojnem označevanju cen v tolarjih in v evrih (Ur.l. 101/2005), se denarni zneski zaokrožujejo na najbližji cent oziroma stotine, in če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se ta zaokroži navzgor.