Domov > Študij fizike > Geofizika

Geofizika II. stopnja

Splošna predstavitev:
Geofizika je magistrski študijski program, ki se izvaja v sodelovanju treh fakultet - FMF, FGG in NTF. Študij poteka tako, da ima vsak študent nekaj skupnih predmetov (ki jih opravljajo vsi študenti Geofizike), preostali predmeti pa so vezani na izbrani modul in se izvajajo na matični fakulteti. Tako se na FMF izvaja modul Meteorologija, na FGG Hidrologija in na NTF Trdna Zemlja. Poleg obveznih predmetov ima študent na izbiro tudi nekaj izbirnih predmetov, ki jih študent lahko izbere sam. Spodnji opis študija se bo bolj osredotočil na modul Meteorologija ki se izvaja na FMF.

Stopnja študija:
Druga stopnja.

Predvideni strokovni naslov:
magister geofizike oziroma magistrica geofizike, okrajšava mag. geofiz.

Moduli:
Na Fakulteti za Matematiko in Fiziko se izvaja modul Meteorologija. Obstajata pa še dva modula Hidrologija in Trdna Zemlja, ki se izvajata na FGG ter NTF.

Trajanje:
2 leti (4 semestri), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS.

Temeljni cilji:
Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Geofizika je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben reševati probleme s področja osnovnih raziskav večine geofizikalnih ved, kot tudi delo na področju aplikacij in uporabe geofizikalnih metod v inženirstvu in tehnologiji. Geofizikalne vsebine obsegajo več področij geofizike in tako možnost dela tudi na interdisciplinarnih problemih. Diplomant druge stopnje bo sposoben samostojno reševati zahtevne in visoko specializirane probleme in naloge na izbranih področjih geofizike – na tistem, ki si ga bo izbral s tem, ko se bo vpisal na enega od ponujenih modulov študija.

Splošne kompetence:
Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant magistrskega študijskega programa Geofizika so:

Predmetnospecifične kompetence:
S programom Geofizika diplomant pridobi predvsem naslednje predmetno specifične kompetence:

Zaposlitvene možnosti:
Že iz pisma podpore in pripravljenosti za izvajanje praktičnega usposabljanja, ki ga je na UL FMF poslala Agencija Republike Slovenije za okolje je razvidno, da si utegne večina diplomantov hidrološkega in meteorološkega modula, pa tudi marsikateri diplomant modula Trdna Zemlja najti zaposlitev v enem ali drugem uradu te agencije. Ta agencija je namreč že dosedaj zaposlovala okrog dve tretjini vseh slovenskih meteorologov ter precej gradbenikov-vodarjev, ki so se usmerili v bolj naravoslovno vodarstvo oz. v hidrologijo (o tem priča tudi prejšnje ime Hidrometeorološki zavod, ki tvori en del te sedanje agencije). Potrebe te agencije so precejšnje in tako do sedaj še noben meteorolog ali hidrolog, ki se je hotel zaposliti v svoji stroki, še ni ostal brezposeln (nekatere pa seveda življenjska pot zanese na druga področja). Svoji podpori študiju sta izrazila tudi Geološki zavod Slovenije in Inštitut za vode Slovenije, ki sta seveda tudi pomembna potencialna zaposlovalca diplomantov tega študija (Priloga 8). Potencialni zaposlovalci so še drugi zavodi, agencije, upravni organi itd., katerih delovno področje sega na vede o zemlji.

Diplomanti drugostopenjskega študijskega programa Geofizika bodo med drugim usposobljeni za opravljanje in izvajanje naslednjih del in nalog v skladu s področno zakonodajo:

Pri oceni možnosti zaposlovanja diplomantov drugostopenjskega študija Geofizike se torej opiramo na dvoje podatkov:
a) V Sloveniji so vsi meteorologi dobili zaposlitev v meteorologiji, če so to le želeli.
b) Podatki Kluba diplomantov VKI na FGG kažejo, da se diplomanti vodarstva zaposlujejo brez težav in najdejo ustrezno zaposlitev v roku največ 4 do 6 mesecev. Brezposelnih diplomantov obstoječega univerzitetnega študijskega programa VKI praktično ni, Geofizika pa pomeni za naravoslovno usmerjene študente logično nadaljevanje na drugi stopnji.

Pogoji za vpis

V drugostopenjski magistrski študijski program Geofizika se lahko v skladu z 38a., 38b. in 41. členom Zakona o visokem šolstvu ter 115. členom Statuta UL vpiše, kdor je končal:

a) Študijski program 1. stopnje s področja gradbeništva, matematike, fizike, meteorologije z geofiziko, geologije, geotehnologije in rudarstva.
b) Študijski program 1. stopnje z drugih naravoslovnih, tehniških ali drugih področij, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, geofizike oz. posameznega modula v obsegu vsaj 46 kreditnih točk: iz področij matematike, fizike, hidrologije in vodarsta, meteorologije, geologije, geotehnologije in rudarstva ali morebitnih drugih ved o zemlji.

Če kandidati z drugih področij obveznosti, naštetih v točki B, niso opravili med študijem na prvi stopnji, ali pa so jih opravili samo delno, jih lahko opravijo v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Obveznosti individualnega premostitvenega programa določi svet študija Geofizika glede na manjkajoča, za študij Geofizike bistvena znanja kandidata. To velja tudi za vpis študentov ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah A in B v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Število vpisnih mest je 40 na rednem in 15 na izrednem študiju. Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program se bo upošteval uspeh pri študiju prve stopnje (70 %) in uspeh pri naslednjih predmetih 1. stopnje (30 %): Matematika, Fizika, ter – glede na izbrani modul: Geofizika, Hidrologija I in Hidravlika I., Meteorologija, Vremenski sistemi.

Pogoji za napredovanje po programu

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in dosegel 60 kreditnih točk po ECTS.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to upravičene razloge, ki jih določa 153. člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 45 kreditnih točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Svet študija Geofizika.

Na članicah izvajalkah študija imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za študente. Prav tako načrtujemo, da bomo podoben sistem pomoči študentu nudili tudi v okviru novega študijskega programa Geofizika, kar je tudi v skladu z 9. točko 7. člena Meril za akreditacijo. Študentje bodo v obeh letnikih imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov drugega letnika, ki jim bodo pomagali pri izbiri študijske smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme ustrezen senat članice izvajalke na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Sveta šudija Geofizika . S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v 2. letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja 1. letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.

Pogoji za končanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS, vključno z magistrskim delom.

Prehodi iz drugih študijskih programov

S prehodom se razume prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, ter nadaljevanje izobraževanja v študijskem programu Geofizika, v katerem se vse ali del obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti študijskega programa Geofizika (Merila za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 45/94)).

Opravljen izpit v prvotnem študijskem programu se prizna kot opravljen izpit v novem študijskem programu, če je usklajenost vsebin obeh predmetov vsaj 75 %. Pri kreditnem vrednotenju posameznega letnika (60 kreditnih točk) se priznani izpit vrednoti s kreditnimi točkami v prvotnem študijskem programu, a ne z več kreditnimi točkami, kot je ovrednoten v novem študijskem programu Geofizika.

Za prehod iz prejšnjega odstavka se ne šteje sprememba študijske¬ga programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri.

V magistrskem študijskem programu Geofizika so predvideni prehodi:
iz magistrskih študijskih programov druge stopnje s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih programov tehniških in biotehniških ved, fizike, matematike, geologije, geotehnologije in rudarstva,
za diplomante univerzitetnih študijskih programov s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih programov tehniških in biotehniških ved, fizike, matematike, geologije, geotehnologije in rudarstva, ki so bili sprejeti po letu 1994,
za diplomante visokošolskih študijskih programov gradbeništva ali sorodnih študijskih programov tehniških in biotehniških ved, fizike, matematike, geologije, geotehnologije in rudarstva, ali sorodnih študijskih programov tehniških in biotehniških ved, ki so bili sprejeti pred letom 1994.

Skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja lahko Svet študija Geofizika študentu predpiše dodatne obveznosti (diferencialne izpite) in rok, do kdaj mora študent te obveznosti opraviti.

Svet študija Geofizika lahko v tem primeru študentu prizna del izpitov, ki jih je opravil na prvotnem študijskem programu in niso predvideni v novem študijskem programu Geofizika na račun izbirnosti zunaj članic izvajalk študija.

Če študent prehaja na magistrski študijski program Geofizika iz prenovljenih magistrskih študijskih programov druge stopnje, ki jih izvajajo članice izvajalke, lahko Svet študija Geofizika prizna študentu tudi določene strokovne izpite iz prejšnjega programa na račun izbirnosti znotraj programov članic izvajalk študija.

Če študent prehaja na magistrski študijski program Geofizika kot diplomant prejšnjega univerzitetnega (»predbolonjskega«) študijskega programa s področja gradbeništva, matematike, fizike, meteorologije z geofiziko, geologije, geotehnologije in rudarstva, se tem študentom prizna do 60 ECTS že opravljenih obveznosti – o tem, katere obveznosti se jim priznajo, odloča odloča Svet šudija Geofizika.

Če študent prehaja na magistrski študijski program Geofizika kot diplomant prejšnjega univerzitetnega (»predbolonjskega«) študijskega programa z drugih naravoslovnih ali tehniških področij, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, se lahko vpiše, če je v toku svojega (»predbolonjskega«) študija opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija geofizike oz. posameznega modula v obsegu vsaj 46 kreditnih točk: iz področij matematike, fizike, hidrologije in vodarsta, meteorologije, geologije, geotehnologije in rudarstva ali morebitnih drugih ved o zemlji. Če kandidati teh obveznosti še nimajo opravljenih, ali pa jih imajo opravljene samo delno, jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Tudi tem študentom se lahko priznajo že opravljene obveznosti – o tem, katere obveznosti se priznajo, odloča Svet študija Geofizika, pri čemer smiselno upošteva v prejšnjem stavku omenjenih 46 ECTS obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija geofizike oz. posameznega modula.

Če je študentu priznanih za najmanj 50 ECTS že opravljenih obveznosti iz programov, iz katerih prehajajo na študij Geofizike, mu Svet tega študija lahko dovoli vpis v 2. letnik. Ob tem mu lahko predpiše nekatere obveznosti iz 1. letnika, ki so za študij oz. za izbrani modul bistvene.

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog, zagovori opravljenih laboratorijskih vaj, pisni testi znanja iz predavanj, ustno preverjanje znanja iz predavanj. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.

Predmetnik

V prvem letniku vsi študenti poslušajo tri skupne predmete (v obsegu 15 ECTS), poleg tega pa glede na izbrani modul še tri predmete, specifične za izbrani modul (22 ECTS). Pri izravnalnih predmetih bosta za večino študentov potrebna dva izravnalna predmeta v obsegu 15 ECTS: 6+9 ECTS ali 8+7 ECTS. Izjemoma - glede na morebitne specifične primanjkljaje v predznanju študenta – bi bili morda primerni tudi trije izravnalni predmeti (4+5+6 ECTS ali 5+5+5 ECTS). Vsi študenti imajo še en prosto izbirni predmet (v obsegu 8 ECTS).
Torej je v prvem letniku za vse študente devet predmetov (izjemoma morda deset).

Opomba: P=predavanja, S=seminar, SV=seminarske vaje, LV =laboratorijske vaje, TD =terensko delo, DD =drugo delo (domače naloge, projekti in podobno), KU =kontaktne ure študenta, ŠO=študijske obveznosti, ECTS=št. kreditnih točk.

1. letnik

  Kontaktne ure
1. semesterPSSVLVTDDD ∑ KU∑ ŠOECTS
Matematične metode v geofiziki 45 - 30 - - - 75 150 5
Satelitska geodezija in daljinsko zaznavanje 45 - 15 15 - - 75 150 5
Globalna geofizika 45 - 15 15 - - 75 150 5
Izravnalni predmeti (povprečje) 120 15 60 30 - - 225 450 15
Skupaj 1. semester 225 15 120 60 0 0 450 900 30
  Kontaktne ure
2. semesterPSSVLVTDDD ∑ KU∑ ŠOECTS
Prosti izbirni predmet 1 60 - 60 - - - 120 240 8
Magistrski modul (povprečje) 165 20 65 55 0 25 330 660 22
Skupaj 2. semester (povprečje) 225 20 125 55 0 25 450 900 30
Skupaj 1. letnik (povprečje) 480 35 245 115 0 25 900 1800 60
 
MAGISTRSKI MODUL »METEOROLOGIJA«
Dinamična meteorologija II 60 15 30 - - 15 120 240 8
Fizika atmosfere 45 15 30 -   15 105 210 7
Analiza in prognoza vremena 60 15 15 - - 15 105 210 7
Skupaj modul Meteorologija 165 45 75 0 0 45 330 660 22
MAGISTRSKI MODUL »HIDROLOGIJA«
Modeliranje v hidrologiji 60 - 30 30 - - 120 240 8
Dinamika podzemne vode 60 - 30 25 - 5 120 240 8
Okoljska mehanika tekočin 45 - - 45 - - 90 180 6
Skupaj modul Hidrologija 165 0 60 100 0 5 330 660 22
MAGISTRSKI MODUL »TRDNA ZEMLJA«
Geodinamika in tektonika litosfere 60 - 30 15 15 - 120 240 8
Seizmologija 45 15 15 - - 15 90 180 6
Geodezija v geofiziki 60 30 - 30 - - 120 240 8
Skupaj modul Trdna Zemlja 165 45 45 45 15 15 330 660 22

2. letnik

V drugem letniku imajo vsi študenti en obsežen predmet – Magistrsko delo (26 ECTS) in enega manjšega – Strokovno usposabljanje (4 ECTS) – skupaj torej dva predmeta, ki sta skupna vsem študentom. Število predmetov, ki jih opravljajo študenti glede na izbrani modul, pa se nekoliko razlikujejo od modula do modula, čeprav imajo vsi po 26 ECTS: pri hidrološkem in meteorološkem so predmeti štirje, pri modulu Trdna Zemlja pa izbira omogoča (če so predmeti večji) tri, če pa so predmeti manjši, pa morda tudi pet predmetov modula. Poleg teh imajo vsi študenti poleg še en prosto izbirni predmet (4 ECTS).
Torej je v drugem letniku predmetov pri hidrološkem in pri meteorološkem modulu sedem, pri modulu Trdna Zemlja pa med šest in osem.

  Kontaktne ure
3. semesterPSSVLVTDDD∑ KU∑ ŠOECTS
Prosti izbirni predmet 2 30 - 30 - - - 60 120 4
Magistrski modul (povprečje) 185 10 85 70 10 30 390 780 26
Skupaj 3. semester 215 10 115 70 10 30 450 900 30
  Kontaktne ure
4. semesterPSSVLVTDDD∑ KU∑ ŠOECTS
Strokovno usposabljanje - - - - - 60 60 120 4
Magistrsko delo - - - - - 390 390 780 26
Skupaj 4. semester 0 0 0 0 0 450 450 900 30
Skupaj 2. letnik (povprečje) 215 10 115 70 10 480 900 1800 60
 
MAGISTRSKI MODUL »HIDROLOGIJA«
Meritve v hidrologiji 45 - 10 30 5 - 90 180 6
Erozija in sedimentacija 45 - 20 20 5 - 90 180 6
Hidrogeologija onesnaževal 45 - 20 20 5 - 90 180 6
Geofizikalni izbirni predmet 60 - 30 30 - - 120 240 8
Skupaj modul Hidrologija 195 0 80 100 15 0 390 780 26
MAGISTRSKI MODUL »METEOROLOGIJA«
Modelska analiza I 30 - 30 - - 45* 105 210 7
Numerično modeliranje atmosfere 60 15 15 - - 15 105 210 7
Geofizikalni izbirni predmet** 45 - -**   15** - 60** 120 4
Geofizikalni izbirni predmet 60 - 30 30 - - 120 240 8
* Pri Modelski analizi 1 (predmet iz magistrskega programa Fizika) študenti izdelajo 14 tedenskih projektov – za to po oceni porabijo okrog 45 ur dela (kar pa pri programu Fizika ni posebej navedeno).
** Priporočena izbira za prvi geofizikalni izbirni predmet je eden od dveh specifično meteoroloških izbirnih predmetov: Klimatski modeli in Zaznavanje ozračja.
Skupaj modul Meteorologija 195 15 75 30 15 60 390 780 26
MAGISTRSKI MODUL »TRDNA ZEMLJA«
Geofizikalni izbirni predmet - - - - - - - 780 26
Skupaj modul Trdna Zemlja 195 15 75 75 30 - 390 780 26

CELOTEN ŠTUDIJ Kontaktne ure
 PSSVLVTDDD ∑ KU∑ ŠOECTS
Skupaj 1. letnik 480 35 245 115 0 25 900 1800 60
Skupaj 2. letnik 215 10 115 70 10 480 900 1800 60
Skupaj 695 45 360 185 10 505 1800 3600 120