Domov > Študij fizike > Matematika in fizika III. stopnja, smer Fizika

Matematika in fizika III. stopnja, smer Fizika

Stopnja študija:

tretja stopnja

Podatki o programu:

Doktorand dobi naziv doktor oz. doktorica znanosti. V skladu z izbrano smerjo/modulom študija so področja doktorata:

Doktorski študijski program Matematika in fizika traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk. Program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Program ima dve študijski smeri: Fizika in Matematika. Študijska smer Fizika ima štiri module: fizika, fizikalno izobraževanje, meteorologija, jedrska tehnika, študijska smer Matematika pa ima dva modula: matematika ter matematično izobraževanje.

Temeljni cilji:

Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Matematika in fizika je ustvariti visoko usposobljene raziskovalce in strokovnjake za samostojno raziskovalno in razvojno delo na področju matematike oziroma na področjih fizike, astrofizike, jedrske tehnike in meteorologije ter na področjih matematičnega in fizikalnega izobraževanja na ravni, ki je primerljiva in konkurenčna trenutnim vrhunskim raziskavam na izbranih področjih v najrazvitejših delih sveta. Pri tem daje samostojno raziskovalno delo na doktorski nalogi, ki predstavlja večji del študijskega programa, poglobljeno znanje v sklopu ožje specializacije, struktura organiziranega dela študijskega programa pa zagotavlja tudi široko znanje, tako da se mlad strokovnjak zna hitro odzivati na razvoj in spremembe v moderni znanosti in se je sposoben vključevati tudi v večje interdisciplinarne raziskovalne skupine.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

Predmetnospecifične kompetence:

Zaposlitvene možnosti:

Doktorandi študijskega programa Matematika in fizika se lahko zaposlijo in uspešno delajo v široki paleti raziskovalnih in aplikativnih panog na področju matematike, fizike, drugih naravoslovnih ved, tehniških ved, medicine, ekonomije. Uspešni so tako v raziskovalnih in razvojnih inštitucijah, kot v tehnološkem sektorju gospodarstva, medicini, finančnoanalitskem sektorju, zavarovalništvu ter izobraževanju.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Za študente prvega letnika je razpisanih 30 vpisnih mest. V program se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili: 

Na doktorski študij Matematika in fizika se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja, skladno s Statutom UL.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve, bodo kandidati izbrani glede na:

Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so:

Glavna merila za strokovno delo  predstavljajo:

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti predmet iz skupine A v sklopu izbranega modula ter vsaj enega izmed dveh izbirnih predmetov is skupine B. Poleg tega mora uspešno opraviti tudi predstavitev dispozicije teme doktorske disertacije ter skupno zbrati vsaj 45 ECTS. Za vpis v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz organiziranih oblik študija (60 ECTS).

Pogoji za dokončanje študija

Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 180 KT. Tako mora za končanje študija študent opraviti vse obveznosti v okviru organiziranih oblik študija v obsegu 60 ECTS ter poleg tega pridobiti še 120 ECTS na osnovi raziskovalnega dela. Obveznost doktoranda je tudi sprejem ali objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v eni od revij iz skupine I ali II interpretacije FMF Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije. Študent zaključi študij s pozitivno ocenjeno disertacijo in z zagovorom disertacije.

Priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v študijskih programih FMF. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

V primeru, da Študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na FMF.

Načini ocenjevanja

Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Ocene so od 1 – 10, pri čemer so 6 - 10 pozitivne, 1 – 5 pa negativne ocene. Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov.

Prehodi iz drugih študijskih programov

Prehod na doktorski program Matematika in fizika je mogoč

Predmetnik

Doktorski študijski program Matematika in fizika traja tri leta in obsega 180 kreditnih točk. Sestavljen je iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Vsebinska struktura programa

Organizirane oblike študija

Program obsega 32 predmetov, od tega 13 v skupini A in 19 v skupini B. Vsi predmeti so ovrednoteni z 10 ECTS. Predmeti iz skupine A so vezani na module in študent mora obvezno izbrati en predmet iz skupine A v sklopu modula, na katerega se je vpisal. Predmeti iz skupine B so izbirni in študent mora izbrati 2 predmeta izmed 19 navedenih v skupini B, ali pa vpisati ekvivalentno ovrednoteno število predmetov na smeri matematika. Omenjene 3 predmete mora študent vpisati v prvem letniku doktorskega študija.

Število predmetov znatno presega obveznosti, ki jih je potrebno izpolniti v sklopu organiziranih oblik študija, s čimer je zagotavljena velika prilagodljivost programa izbranemu znanstvenemu področju doktorata.

Največji del kreditnih točk (15 ECTS) v prvem letu študija kandidat pridobi s specialističnim seminarjem, v sklopu katerega mora predstaviti dispozicijo teme svoje doktorske disertacije. O uspešnosti/neuspešnosti predstavitve odloča komisija za odobritev teme, ki jo v skladu s statutom Univerze v Ljubljani določi Senat FMF.

5 ECTS kandidat zbere z drugimi seminarskimi aktivnostmi (Fizikalni kolokvij, interni seminarji na različnih raziskovalnih ustanovah, itd.). Tedenski seminar Oddelka za fiziko Fizikalni kolokvij je obvezen in je kreditno ovrednoten s 3 ECTS.

10 ECTS pridobi kandidat na drugih študijskih programih na UL ali drugih univerzah, kjer lahko opravlja izpitne obveznosti pri izbranih predmetih ali ustrezno kreditno ovrednotene seminarske obveznosti.

Raziskovalno delo za doktorsko disertacijo

Doktorski študij kandidat zaključi s pripravo doktorske disertacije. Samostojno raziskovalno delo za doktorsko disertacijo je v programu predvideno v drugem in tretjem letniku študija. Disertacijo mora kandidat predložiti štiričlanki komisiji za oceno disertacije. Če jo komisija pozitivno oceni, se kandidatu dovoli njen javni zagovor. Za pridobitev ustreznega števila ECTS v tretjem letniku študija mora kandidat izkazati, da je o rezutatih svojega znansvenoraziskovalnega dela v sklopu doktorske naloge poročal v najmanj enem znanstvenem članku, objavljenem ali sprejetem v objavo v publikacijah, ki so v seznamu komisije za doktroski študij UL, ter, da je komisija njegovo disertacijo pozitivno ocenila.

Zagotavljanje mobilnosti

Doktorandi si bodo v dogovoru z mentorjem lahko izbrali 10 KT izbirnih vsebin iz drugih programov UL in primerljivih programov drugih univerz.

Prav tako lahko študent, ki je v okviru progama Socrates/Erasmus v izmenjavi na drugi univerzi, prenese do 30 ECTS (če je na študiju na drugi ustanovi en semester), oziroma do 60 ECTS (če je na celoletnem študiju), iz opravljenih obveznosti na drugi ustanovi.

Posamezne oblike pouka po deležih

Univerzitetni doktorski študijski program Matematika in fizika obsega 5400 ur oziroma 180 ECTS. Od tega je organiziranim oblikam pouka namenjenih 1800 ur oziroma 60 ECTS in 3600 ur oziroma 120 ECTS individualnemu raziskovalnemu delu. 1 ECTS kreditna točka je ovrednotena s 30 urami študentovega dela. Organizirane oblike pouka predstavljajo 33,3%, raziskovalno delo pa 66,7% obveznosti študenta. Organizirane oblike pouka so odvisne od izbora posameznih predmetov. Delež predavanj praviloma ne presega 22.2 % vseh oblik organiziranega pouka. Delež seminarjev in drugih oblik študija znaša 77.8%.

Doktorandi bodo od 1. letnika naprej delali na temi doktorske disertacije in v okviru predavanj in seminarjev osvajali znanje, potrebno za izdelavo doktorskega dela. Praktično delo se izvaja v okviru obveznega raziskovalnega dela za doktorsko disertacijo ter tudi v obliki predmetov in znanstveno raziskovalnih seminarjev, ki se bodo izvajali v okviru programa. Delež praktičnega usposabljanja znaša najmanj 72%.

Povezanost z drugimi programi

Primerljivost doktorskega študijskega programa Matematika in fizika na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani s programi univerz po svetu nedvomno omogoča dobro strokovno in znanstveno sodelovanje ter mobilnost med partnerskimi univerzami. Univerzitetni doktorski program Matematika in fizika tako omogoča mednarodno izmenjavo na vseh ravneh izvedbe programa, od raziskovalnega dela do izmenjave predmetov primerljivih programov drugih univerz na podlagi mednarodnih pogodb in bilateralnih dogovorov. Mednarodna izmenjava je mogoča tudi preko sodelovanja gostujočih profesorjev in sodelovanja študentov v programih mobilnosti (Erasmus, Socrates,…). Program je odprt tudi za tuje študente. Sodelovanje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami v tujini poteka v okviru znanstveno raziskovalnih projektov, s sodelovanjem tujih profesorjev pri posameznih predmetih, (so)mentorstvih in sodelovanju pri ocenjevanju in zagovorih doktorskih disertacij.

Seznam predmetov

Seznam predmetov skupine A: predmeti vezani na module

Modul Naziv predmeta Nosilec predmeta ECTS
fizika Moderna astrofizika Doc. dr. Andreja Gomboc 10
fizika Klasični in kvantni dinamični sistemi Prof. dr. Tomaž Prosen 10
fizika Eksperimentalne metode fizike delcev in jedra Prof. dr. Peter Križan 10
fizika Optični procesi v snovi Prof. dr. Irena Drevenšek-Olenik 10
fizika Teorija mehke snovi Prof. dr. Rudi Podgornik 10
fizika Teorija osnovnih delcev Prof. dr. Svjetlana Fajfer 10
fizika Teorija trdne snovi in nanostruktur Prof. dr. Janez Bonča 10
meteorologija Izbrana poglavja iz numeričnega modeliranja ozračja Doc. dr. Mark Žagar 10
meteorologija Dinamika vremena in klime: variabilnost ozračja Doc. dr. Nedeljka Žagar 10
reakt. tehnika Izbrana poglavja reaktorske tehnike Prof. dr. Borut Mavko 10
reakt. tehnika Izbrana poglavja iz jedrske in reaktorske fizike Prof. dr. Matjaž Ravnik 10
fiz. izobr. Didaktika fizike s projekti Prof. dr. Gorazd Planinšič 10
fiz. izobr. Izbrana poglavja iz klasične fizike Prof. dr. Andrej Čadež 10

Seznam predmetov skupine B: izbirni predmeti

Naziv predmeta Nosilec predmeta ECTS
Daljinsko zaznavanje v meteorologiji Prof. dr. Jože Rakovec 10
Eksperimentalna astrofizika Prof. dr. Tomaž Zwitter 10
Fizika sodobnih materialov Prof. dr. Janez Dolinšek 10
Fizika nanosistemov Prof. dr. Anton Ramšak 10
Kozmologija Doc. dr. Anže Slosar 10
Kvantna optika Prof. dr. Martin Čopič 10
Kvantna teorija polja (doktorski studij) Prof. dr. Svjetlana Fajfer 10
Teorija laserjev Prof. dr. Martin Čopič 10
Metode eksperimentalne fizike snovi Prof. dr. Janez Dolinšek 10
Simetrije v fiziki Doc. dr. Primož Ziherl 10
Višja kvantna fizika Prof. dr. Peter Prelovšek 10
Višja statistična fizika Prof. dr. Anton Ramšak 10
Mehanika jedrskih konstrukcij in materialov Prof. dr. Leon Cizelj 10
Modeliranje v jedrski termohidravliki Prof. dr. Iztok Tiselj 10
Sevanje in okolje Prof. dr. Andrej Likar 10
Optične metode v fiziki za pedagoge Doc. dr. Igor Poberaj 10
Fizika ozračja - sevanje Prof. dr. Jože Rakovec 10
Odprta vprašanja v fiziki Prof. dr. Norma Mankoč-Borštnik 10
Eksperimentalna fizika površin Prof. dr. Igor Muševič 10

Obvezni seminar:
Naziv seminarja Vodja seminarja ECTS
Fizikalni kolokvij Prof. dr. Slobodan Žumer 3