Meteorologija z geofiziko I. stopnja
Stopnja študija:
Prva stopnja.
Predvideni strokovni naslov:
Diplomirani meteorolog geofizik (UN) oziroma diplomirana meteoroginja geofizičarka (UN).
Okrajšava: dipl. meteorol.geofiz. (UN).
Trajanje:
3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS.
Temeljni cilji:
Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Meteorologija z geofiziko je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben reševati probleme, tako s področja osnovnih raziskav fizike ozračja vremenskih pojavov, klimatskih sistemov in sprememb, kot tudi s področja aplikacij meteorologije in interdisciplinarnih raziskav, predvsem povezanih s kvaliteto zraka, vplivi vremena na ljudi, živali in rastline. Geofizikalne vsebine dajejo širši pregled tudi preko drugih področij geofizike in tako možnost dela na interdisciplinarnih problemih. Diplomant prve stopnje bo sposoben samostojno reševati probleme in naloge na nekaterih področjih meteorologije in geofizike, medtem ko bo npr. za zahtevno delo pri numeričnem modeliranju dogajanj v ozračju, ali pa npr. pri analizi in prognozi vremena moral pridobiti dodatna znanja na drugi stopnji študija.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
Diplomant prve stopnje bo sposoben samostojno reševati probleme in naloge na nekaterih področjih meteorologije in geofizike, medtem ko bo npr. za zahtevno delo pri numeričnem modeliranju dogajanj v ozračju, ali pa npr. pri analizi in prognozi vremena moral pridobiti dodatna znanja na drugi stopnji študija. Tako si bo pridobil naslednje splošne kompetence:
- sposobnost abstrakcije in analize osnovnih, preprostejših dogajanj v ozračju in iz splošnih geofizikalnih spoznanj,
- sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev teh osnovnih, preprostejših problemov, sposobnost uporabe pridobljenega znanja v praksi,
- sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela na preprostejših problemih, kot nekoliko bolj zahtevnega dela v skupini.
Predmetnospecifične kompetence:
Geofizika in meteorologija kot njen del, uporabljata pri svojem delu matematična in fizikalna orodja, prilagojena za uporabo pri obravnavi dogajanj v ozračju, v zvezi z vodami itd. Iz tega izhaja, da omogoča študij na študijskem programu Meteorogija z geofiziko:
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- pridobitev pregleda nad osnovnimi naravnimi zakoni, ki uravnavajo vreme, klimo in nekatera druge geofizikalna dogajanja,
- povezava med različnimi pojavi v naravi,
- osnovne merilne in opazovalne spretnosti,
- kvalitativno obravnavo dogajanj,
- kritično primerjavo med modeliranimi in dejansko izmerjenimi vrednostmi,
- kvantitativna analiza preprostejših problemov,
- analiza in predstavitev rezultatov v tabelarični, grafični ali kaki drugi nazorni obliki.
Zaposlitvene možnosti:
Diplomanti študijskega programa Meteorologija z geofiziko imajo možnosti za zaposlovanje predvsem:
- v meteorološki službi (Uradu za meteorologijo ARSO), vključno v letalski meteorologiji,
- v drugih Uradih ARSO (pri monitoringu, hidrologiji, okolju itd.),
- pri obravnavi onesnaževanja okolja, predvsem zraka,
- v dejavnostih, ki potrebujejo vremenske, klimatske in druge geofizikalne informacije (npr. energetika, kmetijstvo, promet, gradbeništvo).
Druga področja, kjer so že in bodo tudi v bodoče zaposlovali diplomante s takim zanjem pa so:
- raziskovalna dejavnost,
- visoko šolstvo,
- računalniška industrija,
- telekomunikacije,
- zdravstvo,
- finance,
- državna uprava (različne agencije).
Predvidoma bo večina diplomantov nadaljevala študij na drugi stopnji.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi matematika,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri maturi (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk)
- uspeh iz matematike pri maturi ali poklicni maturi (40 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk);
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Za vpis v višji letnik morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
- za vpis v 2. letnik: Fizika I in II, Matematika I in II, Fizikalni praktikum I in II, Računalniški praktikum in skupno vsaj 52 ECTS,
- za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Meteorologija, Meteorološka opazovanja in instrumenti, Geofizika, Moderna fizika I, Statistična termodinamika, Matematika III in IV, in skupno vsaj 50 ECTS.
Pogoji za ponavljanje letnika
Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),
b) vse izpite iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Pogoji za končanje študija
Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS po letniku (skupno 180 ECTS).
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Fizika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.
Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:
- primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.
Načini ocenjevanja
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik FMF, ki ga potrjuje senat FMF.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Prehodi iz drugih študijskih programov
Diplomanti visokošolskega strokovnega programa (VSP) Fizikalna merilna tehnika se lahko vpišejo v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Meteorologija z geofiziko pod pogojem, da so na VSP diplomirali z oceno najmanj 8. Po vpisu v 3. letnik mora študent opraviti še tri diferencialne izpite: Meteorologijo, Meteorološka opazovanja in instrumente in Geofiziko.
- V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Meteorologija z geofiziko se lahko vpišejo tudi študenti, ki imajo opravljene vse obveznosti za 1. letnik programa Fizika, od 2. letnika tega programa pa Matematiko 1 in 2, Moderno fiziko 1, Verjetnost v fiziki, Statistično termodinamiko, Klasično mehaniko 1, računalništvo in Numerične metode (torej predmete, ki so obema programoma skupni in za program Meteorologija z geovedami obvezni). Po vpisu v 3. letnik morajo študent opraviti še tri diferencialne izpite: Meteorologijo, Meteorološka opazovanja in instrumente in Geofiziko.
- Možen je prehod iz starih univerzitetnih študijskih programov, pri čemer se na podlagi doseženih kreditnih točk v predhodnem programu določi, v kateri letnik se lahko kandidat vpiše. Pri priznavanju izpitov odloča študijska komisija OF FMF.
- Pri enakih pogojih kot pri prejšnji točki je možen tudi prehod iz primerljivih študijskih programov področja fizika na drugih univerzah, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis na univerzitetni študij. O pogojih za dokončanje študija odloča študijska komisija OF FMF.
- Diplomanti visokošolskega strokovnega programa (VSP) Fizikalna merilna tehnika se lahko vpišejo v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Meteorologija z geofiziko pod pogojem, da so na VSP diplomirali z oceno najmanj 8. Po vpisu v 3. letnik mora študent opraviti še tri diferencialne izpite: Meteorologijo, Meteorološka opazovanja in instrumente in Geofiziko. Iz drugih višješolskih programov je možen prehod na ta študij po sklepu senata Fakultete za matematiko in fiziko, ki na predlog študijske komisije lahko kandidatu določi tudi morebitne diferencialne izpite in druge obveznosti.
Predmetnik
Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
S = število ur seminarja na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS,
UŠD = predvideno število ur študentovega dela pri posameznem predmetu.
1. letnik
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | S | L | ECTS | UŠD | P | V | S | L | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Fizika I | 3 | 3 | 1 | 0 | 8 |
240 |
0 |
0 | 0 | 0 |
0 |
0 |
8 | 240 |
| Proseminar A/B | 1 | 0 |
1 |
0 |
2 |
60 |
0 |
0 |
1 |
0 |
1 |
30 | 3 |
90 |
| Matematika I | 6 |
4 |
0 | 0 |
10 |
300 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 | 10 |
300 |
| Fizikalni praktikum I | 0 |
0 |
0 |
4 |
4 |
120 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 | 4 |
120 |
| Računalniški praktikum | 0 |
2 |
0 |
0 |
3 |
90 | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 | 3 |
90 |
| Kemija I | 3 |
1 |
0 |
0 |
3 |
90 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 | 3 |
90 |
| Fizika II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
5 |
5 |
1 |
0 |
12 |
360 | 12 |
360 |
| Matematika II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
4 |
2 |
0 |
0 |
7 |
210 | 7 |
210 |
| Fizikalni praktikum II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
4 |
4 |
120 | 4 |
120 |
| Izbirni predmeti | 0 |
0 |
6 |
180 | 6 |
180 |
||||||||
| Vsota | 13 |
10 |
2 |
4 |
30 | 900 | 9 |
7 |
2 |
4 |
30 |
900 | 60 |
1800 |
| Vsota semestrskih ur | 195 |
150 |
30 |
60 |
135 |
105 | 30 |
60 |
||||||
Opomba: Predmet Proseminar A/B vsebinsko sledi predavanjem predmetov Fizika 1 in Fizika 2, zato poteka v obeh semestrih, skozi vse leto prvega letnika. Različica A je namenjena študentom z boljšim srednješolskim predznanjem fizike, različica B pa tistim s slabšim predznanjem.
Izbirni predmeti:
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | S | ECTS | UŠD | P | V | S | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Kemija II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1 |
3 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Projektno delo I | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Tehnično projektiranje | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1 |
2 |
0 |
3 |
90 | 3 |
90 |
| Računalniška orodja v fiziki | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1 |
1 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Dodatni izbirni predmet | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
Opomba: Dodatni izbirni predmet je mogoče izbrati znotraj nabora predmetov 1. stopnje na FMF.
2. letnik
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | S | L | ECTS | UŠD | P | V | S | L | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Meteorologija | 2 |
1 |
1 | 0 | 4 |
120 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
4 |
120 |
| Statistična termodinamika | 2 |
2 |
0 |
0 |
4 |
120 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
4 |
120 |
| Moderna fizika I |
4 |
2 |
1 |
0 | 8 |
240 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
8 |
240 |
| Verjetnost v fiziki | 1 |
1 |
0 |
0 |
3 |
90 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
90 |
| Matematika III | 5 |
3 |
0 |
0 |
8 |
240 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
8 |
240 |
| Računalništvo | 2 |
1 |
0 |
0 |
3 |
90 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
90 |
| Meteorološka opaz. in instr. | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1 |
1 |
0 |
2 |
3 | 90 | 3 |
90 |
| Geofizika | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
0 |
0 |
4 |
120 | 4 |
120 |
| Matematika IV | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
4 |
2 |
0 |
0 |
6 |
180 |
6 |
180 |
| Klasična mehanika I | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
2 |
0 |
0 |
5 |
150 |
5 |
150 |
| Numerične metode | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
0 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Praktično usposabljanje* | 0 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
||||||||
| Izbirni predmeti | 0 |
0 |
6 |
180 |
6 |
180 |
||||||||
| Vsota | 16 |
10 |
0 |
30 |
900 |
11 |
9 |
0 |
2 |
30 |
900 |
60 |
1800 |
|
| Vsota semestrskih ur | 240 |
150 |
30 |
165 |
105 |
0 |
30 |
|||||||
Opomba: *v in po 2. letniku je obvezno praktično usposabljanje, ovrednoteno s 3 ECTS (od tega vsaj en teden na poletni počitniški praksi – po možnosti na ARSO - glej pojasnila pri 4.5.d).
Izbirni predmeti:
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | S | ECTS | UŠD | P | V | S | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Matematična fizika I |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
3 |
0 |
6 |
180 |
6 |
180 |
| Naše in druga osončja | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Projektno delo II | 0 |
3 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
90 | 3 |
90 |
| Moderna fizika II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 | 2 |
0 |
5 |
150 |
5 |
150 |
| Elektronika I | 2 |
1 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Elektronika II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Elektronski praktikum | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Kemija II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
1 |
3 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Dodatni izbirni predmet | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
Opomba: Kemija 2 je izbirni predmet v letnem semestru 1. letnika. Izbor tega predmeta pa omogočamo tudi v 2. letniku tistim, ki ga niso mogli izbrat v 1. letniku (ker so v tem letniku izbrali kar drug izbirni predmet). Dodatni izbirni predmet je mogoče izbrati znotraj nabora predmetov 1. stopnje na UL – priporočen je npr. predmet Geologija na NTF.
3. letnik
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | S | L | ECTS | UŠD | P | V | S | L | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Dinamična meteorologija I | 3 |
2 |
0 |
0 |
7 |
210 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
7 |
210 |
| Klimatologija I | 2 |
1 |
2 |
0 |
6 |
180 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
6 |
180 |
| Izbrana poglavja iz hidromehanike, hidrologije in hidravlike (FGG) | 3 |
1 |
1 |
0 |
6 |
180 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
6 |
180 |
| Meteorološki praktikum | 0 |
0 |
0 |
4 |
4 |
120 | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
4 |
120 |
| Vremenski sistemi | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
1 |
1 |
0 |
7 |
210 |
7 |
210 |
| Klimatske spremembe | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
2 |
0 | 6 |
180 |
6 |
180 |
| Fizikalna oceanografija | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
1 |
0 |
0 |
5 |
150 |
5 |
150 |
| Zajemanje in obdelava podatkov | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
0 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Seminar | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Izbirni predmeti | 7 |
210 |
6 |
180 |
13 |
390 |
||||||||
| Vsota | 8 |
4 |
3 |
4 |
30 |
900 |
10 |
4 |
5 |
0 |
30 |
900 |
60 |
1800 |
| Vsota semestrskih ur | 120 |
6 |
45 |
60 |
150 |
60 |
75 |
0 |
||||||
Opomba: Izbrana (naravoslovna) poglavja iz hidromehanike, hidrologije in hidravlike na FGG, prilagojene vsebine za ta študijski program se opravijo v okviru seminarja. Predmet Klimatske spremembe je kot izbirni predmet na nekoliko preprostejšem nivoju (3 ECTS, 30 predavanj in 15 ur vaj) namenjen kot izbirni predmet tudi za druge študente, za ta program pa je zahtevnejši (6 ECTS, dodatni seminar).
Izbirni predmeti:
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | S | ECTS | UŠD | P | V | S | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Zrak in onesnaženost | 3 |
1 |
1 |
3 |
90 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
3 |
90 |
| Klasična mehanika II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
2 |
0 |
5 |
150 | 5 |
150 |
| Matematična fizika II | 2 |
2 |
0 |
5 |
150 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
5 |
150 |
| Matematično-fizikalni praktikum | 0 |
6 |
0 |
6 |
180 |
0 |
0 |
0 | 0 |
0 |
6 |
180 |
| Fizikalna merjenja I | 3 |
2 |
0 |
6 |
150 |
0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
6 |
150 |
| Fizikalna merjenja II | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
2 |
0 |
5 |
150 | 5 |
150 |
| Management | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 |
2 |
1 |
0 |
3 |
90 |
3 |
90 |
| Dodatni izbirni predmet | 2 |
2 |
0 |
4 |
120 |
0 |
0 | 0 |
0 |
0 |
4 |
120 |
Opombi:
- Predmet Zrak in onesnaženost so-izvajamo sodelavci Katedre za meteorologijo FMF za študente VŠZ; za študente Meteorologije z geofiziko je predmet izbiren in nekoliko prilagojen z dodatnim seminarjem. Ker precej snovi iz predavanj ti študenti že poznajo iz drugih meteoroloških predmetov, ima ta predmet glede na vsoto ur relativno manj ects.
- Dodatni izbirni predmet je mogoče izbrati znotraj nabora predmetov na UL ali drugje. Študent lahko izbere tudi tiste predmete, ki se izvajajo na drugi stopnji, pri katerih ni potrebno predznanje, ki ga kandidat med študijem še ni pridobil. Pred vpisom mora kandidat pridobiti soglasje študijske komisije OF FMF.