Meteorološka opazovanja in instrumenti

Cilji in predmetno specifične kompetence

Pridobitev osnovnega znanja o meteoroloških opazovanjih in merilnih instrumentih. Spoznavanje fizikalnih principov delovanja instrumentov ter standardne konfiguracije meteoroloških postaj ter standardi za mednarodno izmenjavo podatkov.

Opis vsebine

Uvod v meteorološke merilne sisteme. Opis vseh vrst meteoroloških opazovanj in meritev ter način izmenjave podatkov. Deskriptivni opisi in klasifikacije merilnih instrumentov. Pregled dogovorjenih formatov za izmenjavo podatkov ter spoznavanje osnovnih orodij za rokovanje z meteorološkimi podatki.

Uvod v meteorološka opazovanja. Klasifikacija opazovanih meteoroloških pojavov in klasifikacija oblakov.  Opazovanje meteoroloških pojavov in delo na sinoptični meteorološki postaji.

Uvod v satelitsko meteorologjo. Spoznavanje konfiguracij meteoroloških operativnih in raziskovalnih satelitov, opis instrumentov. Uvod v interpretacijo meteoroloških slik ter meteorološke aplikacije satelitskih posnetkov

Uvod v radarsko meteorologijo. Osnove meteorološkega radarja, opis posameznih delov ter fizikalni princip meritev. Viri napak radarskega merjenja količine padavin.

Pregled ostalih instrumentov za daljinsko zaznavanje atmosfere. Opis delovanja akustičnih vzorčevalnikov vertikalnih profilov meteoroloških spremenljivk, pregled instrumentov, ki delujejo na podlagi sipanja in odboja svetlobe (lidar, ceilometer)

Uvod v meroslovje. Pred študijem točkovnih meteoroloških meritev in instrumentov morajo študenti spoznati osnove meroslovja - kateri standardi obstajajo na tem področju, kako poteka postopek kalibracije, kako se zagotavlja sledljivost etalonov.

Talne meritve. Opis klasičnih meteoroloških instrumentov s fizikalnim principom delovanja in pregledom naključnih in sistematičnih merilnih napak. Opis elektronskih meteoroloških in hidroloških senzorjev ter sistemi za vzorčenje in zbiranje podatkov. Princip delovanja in viri napak.ž

Sondažne meritve. Osnovni principi sondiranja atmosfere, opis sodobnih sondažnih sistemov.

Specialne meritve v meteorologiji. Mikrometeorološke meritve, agrometeorološke meritve, paleoklimatologija

Temeljna literatura

posamezna poglavja iz:

• WMO: Guide to meterological instruments and methods of observation. Geneva : World Meteorological Organization,  reprinted in 1996 (ISBN : 92-63-16008-2)
• WMO: International cloud atlas, Volume I-Manual on the observation of clouds and other meteors. Geneva : World Meteorological Organization, reprinted in 1995 (ISBN: 92-63-10407-7). Volume II (plates).  Geneva : World Meteorological Organization 1987 (ISBN: 92-63-12407-8)
• Fred V. Brock, Scott J. Richardson: Meteorological measurement systems. New York : Oxford University Press, 2001
• HMSO: Handbook of meteorological instruments. 2nd ed. London : Her Majesty's Stationary Office, 1980-1982
• Gareth W. Rees: Physical principles of remote sensing, 2nd ed., Cambridge : Cambridge University Press, 2001 (ISBN 0-521-66034-3)  

Predvideni študijski dosežki

Znanje in razumevanje
Osnove meritev in opazovanj v meteorologiji. Za poglobljeno razumevanje je potrebno znanje osnov meteorologije.

Uporaba
Pridobljeno znanje služi pravilno načrtovanje merilnih mrež in meritev, pa tudi za kritično razumevanje kvalitete izmerjenih podatkov.

Refleksija
Prenos splošnih principov meroslovja in fizikalnih merjenj na konkretne primere merjenj v ozračju, v tleh in na daljavo.

Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet
Splošni principi meroslovja in fizikalnih merjenj

Metode poučevanja in učenja

predavanja, računske vaje (15 ur), laboratorijske vaje (30 ur)

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

• vpis v letnik
• opravljen izpit iz vaj je pogoj za pristop k ustnemu izpitu

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

• 1 kolokvij iz vaj (ali seminar ocenjen z 9 ali 10), ustni izpit
• ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL)

Metode evalvacije kakovosti

študentska anketa (univerzitetna in interna), samoevalvacija

Sestavljalec učnega načrta

• prof. dr. Jože Rakovec
• asist. dr. Gregor Gregorič