Študijski program: Meteorologija z geofiziko (VŠZ Sanitrano inženirstvo)
Stopnja: prva
Študijska smer:
Steber programa: izbirni
Letnik študija: 3
Semester: 1

Predavanja: 45 ur
Vaje: 15 ur
Seminar: 15 ur

Število ECTS kreditov: 3

Jezik: slovenski
Posebnosti: Predmet je matičen na Visoki šoli za zdravstvo, na programu Sanitarno inženirstvo. Učitelji s Katedre za meteorogijo FMF smo tradicionalno nosilci tega predmeta in ga so-izvajamo z doc. dr. Mirkom Bizjakom iz VŠZ. Ker meteorologi globalne klimatske spremembe spoznajo zelo podrobno pri Klimatologiji 1 in pri Klimatskih spremembah, namesto te vsebine naredijo en primer modeliranja razširjanja polutantov v ozračju.

Zrak in onesnaženost

Cilji in predmetno specifične kompetence

Spoznavanje s kemijskimi, vremenskimi in klimatskimi dejavniki , ki so pomembni za onesnaževanje ozračja.

Opis vsebine

Uvod: Ozračje , onesnaževanje/onesnaženost zraka, vrste zračnih polutantov/onesnaževal(cev), izvori in ponori, škodljive snovi, učinki na klimatske spremembe.

Učinki: Škodljivi učinki: svetlobno onesnaženje, škodljivi učinki: ljudje/živali, rastline, materiali, vidnost. Onesnaženost v zaprtih/bivalnih prostorih.

Onesnaženost zraka in meteorologija: Širjenje polutantov: horizontalno, vertikalno, Gaussovi modeli za kratke razdalje, trajektorije in disperzija na dolge razdalje. Pretvorbe, suha depozicija, izpiranje in izmivanje. Lokalni vplivi in primeri presoj lokalnih vplivov emisij na zrak.

Globalne klimatske spremembe: Fizikalni dejavniki, ki oblikujejo klimo. Klimatski sistem, vzroki variabilnosti klime, fluktuacije klime, klimatske spremembe. Naravna topla greda in naravna ozonska luknja. Antropogeni vplivi na klimo, emisije plinov tople grede in plinov, ki vplivajo na ozon - povečani topla greda in ozonska luknja. Opazovana klimatska nihanja v 19. in 20. stoletju, prognoze klime 21. stoletja. Rezultati globalnih klimatskih modelov in prognoze regionalnih ter lokalnih klimatskih sprememb.

Meritve kakovosti zraka: Trdni delci, plini, meritve onesnaževanja/emisije, meritve onesnaženosti/imisije.

Kontrola/zmanjševanje onesnaževanja: Korekcija izvorov, zbiranje polutantov, ohlajevanje, obdelava, plini, trdni delci, gibljivi izvori.

Zakonodaja: Zakon o varstvu zraka, podzakonski akti/uredbe, mednarodne konvencij.

Praktični del: Ogled laboratorijev (Kemijski inštitut - KI, Agencija Republike Slovenije za okolje - ARSO, AMES).

Temeljna literatura

Mark Z. Jacobson: Atmospheric Pollution, History, Science, and Regulation, Cambridge University Press, 2002.
Hobbs, Peter V. : Basic physical chemistry for the atmospheric sciences Cambridge University Press, 1995.

Predvideni študijski dosežki

Znanje in razumevanje
Znanja iz najnovejših področij kemija, meteorologije in povezanih ved in tehnike, ki so pomembna za onesnaženje zraka.

Uporaba
Pridobljeno znanje služi meteorologom geofizikom kot osnova za ravnanje glede kemizma in disperzije polutantov v ozračju.

Refleksija
Razumevanje povezanosti emisij in disperzije polutantov v ozračju, ter kemijskih pretvorb.

Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet
Spoznavanje primerov obravnave dogajanj pri onesnaževanju s fizikalnim pristopom: skladnost modelov dogajaj z opazovanim razvojem v naravi.

Metode poučevanja in učenja

Vaje, delno v laboratorijih KI, ARSO in AMES.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik.
Opravljene vaje in seminarji so pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Seminarska naloga, 2 kolokvija namesto izpita iz vaj ali izpit iz vaj, ustni izpit.
Ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL).

Metode evalvacije kakovosti

Študentska anketa (univerzitetna in interna), samoevalvacija.

Sestavljalec učnega načrta

prof. dr. Jože Rakovec
doc. dr. Mirko Bizjak