Pedagoška fizika II. stopnja

Stopnja študija:
Druga stopnja.

Predvideni strokovni naslov:
magister profesor fizike (UN) oziroma magistrica profesorica fizike (UN), okrajšava je mag. prof. fiz.(UN).

Trajanje:
2 leti (4 semestri), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS.

Temeljni cilji:
Temeljni cilj programa je usposobiti študente za samostojno pedagoško in raziskovalno delo v okviru poklica učitelja fizike na vseh stopnjah osnovnega in srednjega izobraževanja, vključno s programi, ki dajejo poseben poudarek naravoslovnim predmetom, delu z nadarjenimi učenci in omogočajo maturo iz fizike. Poleg tega je cilj programa tudi usposobitev za poklice, katerih naloga je učinkovito in korektno posredovanje in predstavljanje znanstvenih izsledkov ter tehnoloških dosežkov široki javnosti.

Splošne kompetence:

• Sposobnost interpretacije in kvalitativne obravnave abstraktnih vsebin,
• sposobnost razčlenitve kompleksnih vsebin na enostavne,
• sposobnost prepoznavanja ključnih povezav ali parametrov,
• zbiranje, kritična presoja ter sinteza podatkov, meritev in rešitev,
• sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih dognanj,
• sposobnost tako avtonomnega strokovnega dela kot dela v skupini,
• sposobnost komuniciranja in posredovanja strokovnih vsebin širši javnosti,
• sposobnost komuniciranja z dijaki, starši in učitelji,
• poznavanje delovanja šole, njene vpetosti v širše družbeno okolje ter pedagoške vloge učitelja v šoli,
• sposobnost oblikovati jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu in reševati vzgojne in disciplinske probleme v razredu in šoli,
• poznavanje procesa učenja in individualnih značilnosti dijakov ter dejavnikov, ki spodbujajo učenje,
• sposobnost oblikovati vzpodbudno učno okolje,
• poznavanje dela z dijaki s posebnimi potrebami,
• usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov dijakov,
• upora informacijsko komunikacijske tehnologije,
• sposobnost načrtovanja, spremljave in vrednotenja lastnega profesionalnega razvoja.

Pogoji za vpis

V študijski program Pedagoška fizika (redni študij) se lahko vpiše:

a) kdor je uspešno zaključil bolonjski prvostopenjski študijski program s strokovnega področja fizika, program Fizika, Izobraževalna smer;
b) kdor je uspešno zaključil bolonjski prvostopenjski študijski program s strokovnega področja fizika (program Fizika-osnoni študij ali program Meteorologija z geofiziko), pri čemer mora pred vpisom obvezno opraviti študijske obveznosti iz naslednjih predmetov prvostopenjskega programa Fizika, Izobraževalna smer:

• Didaktika fizike 1 (5 ECTS),
• Psihologija učenja in pouka (7ECTS).

c) kdor je uspešno zaključil bolonjski prvostopenjski pedagoški študijski program dvo-predmetne vezave Fizika in... .
d) kdor je diplomiral na visokošolskem strokovnem študijskem programu s strokovnega področja fizika (program Fizikalna merilna tehnika), pri čemer mora pred vpisom obvezno opraviti študijske obveznosti iz naslednjih predmetov prvostopenjskega programa Fizika:

• Psihologija učenja in pouka (7ECTS),
• Didaktika fizike 1 (5 ECTS),
• Optika (5 ECTS),
• Astronomska opazovanja (3 ECTS).

e) kdor je uspešno zaključil bolonjski prvostopenjski študijski program drugih strokovnih področij, pri čemer mora pred vpisom opraviti študijske obveznosti v obsegu 10-60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija na programu Pedagoška fizika. To so predmeti iz področij fizike, didaktike fizike in psihologije učenja in pouka. Obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do e) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V programu se predvideva 10 vpisnih mest za redni študij. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi naslednjih meril:

• dosežena povprečne ocene na prvi stopnji študija,
• doseženih ocen iz predmetov, ki pokrivajo področje fizike.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridoljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Pedagoška fizika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.

Pogoji za napredovanje po programu

Med trajanjem študija študente usmerja in jim svetuje tutor, ki je posameznemu študentu izbran na začetku študijskega leta. Izbor tutorjev usklajuje študijska komisija FMF.

Pogoji za napredovanje v višji letnik:
Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti dva od obveznih predmetov na vpisani smeri ter skupno zbrati vsaj 52 ECTS. Glej tudi »Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa«.

Študenti, ki so se vpisali na program po zaključku prvostopenjskega pedagoškega študijskega programa dvo-predmetne vezave Fizika in... in študenti, ki so se vpisali na program po zaključku visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Fizikalna merilna tehnika, morajo v okviru izbirnih predmetov v 1. letniku opraviti izpit iz predmetov:

• Moderna fizika 2 (5 ECTS),
• Meteorologija (3 ECTS),

ki sodita v prvostopenjski študijski program Fizika na FMF. Če so v okviru zaključenega prvostopenjskega študija že opravili predmeta z ekvivalentno vsebino, jim tega pogoja ni treba izpolniti. O ekvivalentnosti predmetov odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta.

Pogoji za podaljševanje statusa:
V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent, ki ni opravil vseh študijskihobveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študijaenkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanjePodaljšanje statusa študenta obravnava na podlagi pisne prošnje študijska komisija FMF. Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni z 158. členom, pogoji za mirovanje statusaštudenta pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),
b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Pogoji za končanje študija

Za dokončanje magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pedagoška fizika mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 120 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati magistrsko delo.

Prehodi iz drugih študijskih programov

Prehajanje med študijskimi programi je usklajeno s Statutom Univerze v Ljubljani in Zakonom o visokem šolstvu. S prehodom se razume prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal ter nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu, v katerem se vse ali del obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Za prehod se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri.

Vloge za prehod se obravnavajo individualno, po postopku, določenem s statutom Univerze v Ljubljani.

Načini ocenjevanja

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces privsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja zustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetovdoločajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različneoblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, seupoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitnipravilnik FMF Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat FMF Univerze v Ljubljani.

Predmetnik

Opomba: P=predavanja, V=vaje, S=seminar, ECTS=št. kreditnih točk, UŠD=ure študentskega dela.

Opomba: »i« pomeni število ur predavanj, seminarjev ali laboratorijskih vaj pri izbirnem predmetu.

Opomba: številke v oklepajih pomenijo predvideno vsoto ur obveznih in izbirnih predmetov.

1. letnik

	Kontaktne ure
1. semester	P	V	S	LV	∑	ECTS	UŠD
Seminar I	0	0	3	0	45	3	90
Didaktika fizike 2	2	1	1	1	75	5	150
Izbrana poglavja iz fizike snovi	4	0	1	0	75	6	180
Razvoj fizike	2	0	1	0	45	4	120
Pedagogika z andragogiko	3	0	0	0	45	3	90
Izbirni predmeti					(90)	9	270
Skupaj 1. semester	165+i	15+1	90+i	15+i	(375)	30	900
	Kontaktne ure
2. semester	P	V	S	LV	∑	ECTS	UŠD
Metodični praktikum	0	0	1	4	75	5	150
Pedagogika z andragogiko	2	0	0	0	30	3	90
Didaktika	2	1	0	0	45	3	90
Praksa pouka I	2	0	0	10	180	10	300
Izbirni predmeti					(90)	9	270
Skupaj 2. semester	90+i	15+i	15+i	210+i	(420)	30	900
Skupaj 1. letnik	255+i	30+i	105+i	225+i	(795)	60	1800

2. letnik

	Kontaktne ure
3. semester	P	V	S	LV	∑	ECTS	UŠD
Seminar II	0	0	3	0	45	3	90
Didaktika fizike 3	2	1	1	1	75	5	150
Izbrana poglavja iz astrofizike in fizike delcev	4	0	1	0	75	6	180
Praksa pouka II	2	0	0	5	105	5	180
Izbirni predmet					(110)	11	330
Skupaj 3. semester	120+i	15+i	75+i	90+i	(410)	30	900
	Kontaktne ure
4. semester	P	V	S	LV	∑	ECTS	UŠD
Raziskovalno-magistrsko delo II				12*	180	25	750
Izbirni predmeti					(50)	5	150
Skupaj 4. semester	0+i	0+i	0+i	180+i	(230)	30	900
Skupaj 2. letnik	120+i	15+i	75+i	270+i	(640)	60	1800

* Raziskovalno – magistrstko delo vključuje tudi ostale oblike dela!

	P	V	S	LV	∑	ECTS	UŠD
Skupaj 1. in 2. letnik	375+i	45+i	180+i	495+i	(1435)	120	3600

Predstavitev posameznih predmetov (obvezni predmeti)

SEMINAR I (3 ECTS) in SEMINAR II (3 ECTS)
Študenti se pri predmetu po eni strani naučijo predstaviti širši fizikalni publiki znanstvene teme, s katerimi se sami ukvarjajo, po drugi strani pa se navadijo na znanstvene diskusije, ki take predstavitve spremljajo.

DIDAKTIKA FIZIKE 2 (5 ECTS)
Pri predmetu se študenti usposobijo za poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja fizikalnih vsebin iz poglavij valovanje, elektromagnetizem in geometrijska optika. Spoznajo načine učinkovite uporable demonstracijskih poskusov ter računalniške, video in avdio tehnologije pri pripravi in izvedbi učne ure iz omenjenih poglavij fizike.

IZBRANA POGLAVJA IZ FIZIKE SNOVI (6 ECTS)
Predmet predstavi najpomembnejše koncepte, pojave in metode raziskovanja fizike trdne in mehke snovi z uravnoteženim poudarkom na tehnološko pomembnih sistemih in pojavih, ki jih srečamo v vsakdanjem življenju, ter procese, ki predstavljajo fizikalno osnovo žive snovi.

RAZVOJ FIZIKE (4 ECTS)
Predmet vpeljuje razvoj fizikalnih pojmov in teorij skozi čas kot jih razumemo danes. Stranpoti so bežno nakazane le pri prelomnih trenutkih. Predmet želi skozi razvoj dodatno osvetliti ključna spoznanja v klasični in moderni fiziki.

PEDAGOGIKA Z ANDRAGOGIKO (6 ECTS)
Predmet je namenjen bodočim učiteljem, ki bodo izobraževali v različnih izobraževalnihinstitucijah za izobraževanje mladine ter na področju izobraževanja odraslih. Predmet jedeljen na dva vsebinska področja: pedagogiko in andragogiko. Pri pedagogiki spoznajozakonitosti temeljnih pedagoških teoretskih usmeritev, zakonitosti delovanja vzgojnoizobraževalnega procesa v šoli, vlogo vzgoje, discipline ter socializacije. Poznajo vlogoučitelja in dijaka, sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti, etična načela in zakonskadoločila. Pri andragogiki spoznajo zakonitosti andragoških teoretičnih usmeritev, posebnostinadaljnjega izobraževanja odraslih, zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa za odrasle, vlogo učenca in učitelja odraslih in pomen lastnega profesionalnega razvoja tervseživljenjskega učenja in izobraževanja.

PRAKSA POUKA I (10 ECST) in PRAKSA POUKA II (5 ECTS)
Po dogovoru s strokovnimi sodelavci, to je s profesorji fizike (mentorji) študent opravlja pedagoško prakso. Profesor fizike kot mentor spremlja in vodi delo študenta, ki se najprej preko hospitacij seznani z delom v razredu, potem pa tudi sam opravlja nastope. Delo je koordinirano in poteka v stalnem sodelovanju med učiteljem na fakulteti in učiteljem mentorjem na srednji šoli.

METODNIČNI PRAKTIKUM (5 ECST)
Uvajanje študentov v metodiko rokovanja in izvajanja demonstracijskih poskusov, samostojno načrtovanje in izdelavo preprostih poskusov ter spoznavanje šolske merilne opreme in IKT za pouk fizike.

DIDAKTIKA (3 ECTS)
Študenti spoznajo povezanost in odvisnost med temeljnimi dejavniki pouka ter njihovega vpliva na šolsko uspešnost, oblikujejo teoretično podlago za smotrno izbiro in učinkovito uporabo učnih oblik, učnih metod in učnih sredstev, razvijajo sposobnost za analiziranje in reševanje didaktičnih problemov, spoznavajo temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa, dobijo vpogled v vlogo učitelja pri pouku ter si oblikujejo pozitiven odnos do učiteljskega poklica in tako oblikujejo osnovo za svoj profesionalni razvoj.

DIDAKTIKA FIZIKE 3 (5 ECST)
Pri predmetu se študenti usposobijo za poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja fizikalnih vsebin iz poglavij valovna optika in moderna fizika. Spoznajo načine učinkovite uporabe demonstracijskih poskusov, računalniške, video in avdio tehnologije pri pripravi in izvedbi učne ure iz poglavij valovna optika in moderna fizika ter pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Spoznajo pomembnejše sodobne oblike poučevanja fizike ter metode in dosežke raziskovanja na področju pedagoške fizike.

IZBRANA POGLAVJA IZ ASTROFIZIKE IN FIZIKE DELCEV (6 ECTS)
Skozi primere opazovanj in njihove razlage z od prej znanimi fizikalnimi zakonitostmi se študenti naučijo slediti novicam s področja astrofizike in fizike delcev, razumeti njihovo ozadje in jih razložiti na šolskem nivoju.

RAZISKOVALNO – MAGISTRSKO DELO (25 ECTS)
Študenti na podlagi znanja, pridobljenega med študijem in opravljanjem prakse v šoli izpeljejo pod vodstvom mentorja raziskavo na določeno temo, ki je usmerjena v dvig kvalitete pouka fizike. Študenti vrednotijo učinke posameznih pristopov v raziskavi na znanje dijakov ter v pisni obliki predstavijo rezultate raziskave v magistrski nalogi. Študenti pridobijo izkušnje s praktičnim raziskovalnim delom in se ob tem usposobijo za samostojno reševanje strokovnih in znanstveno-razvojnih problemov.