Interdisciplinarni magistrski program računalništvo in matematika
Stopnja študija:
druga stopnja
Predvideni strokovni naslov:
Magister inženir računalništva in matematike ali magistrica inženirka računalništva in matematike. Okrajšava: mag. inž. rač. mat.
Trajanje:
2 leti (4 semestri), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS.
Temeljni cilji:
Program je namenjen diplomantom 1. stopnje naslednjih študijskih programov: Interdisciplinarni študij Računalništvo in matematika, Matematika ter Računalništvo in informatika, odprt pa je tudi za diplomante drugih prvostopenjskih programov.
Cilji programa zajemajo usposobljenost za razvoj in delo z novimi informacijskimi tehnologijami, za raziskovalno delo na področju matematike in teoretičnega računalništva, in sposobnost hitrega osvajanja novih znanj s področja računalništva in informatike ter s sorodnih področij matematike.
Splošne kompetence:
Splošne kompetence, ki jih magister pridobi s programom so:
- sposobnost abstrakcije in analize problemov;
- sposobnost sinteze in kritične presoje rešitev;
- sposobnost uporabe znanja v praksi;
- sposobnost posredovanja znanja, strokovnega sporazumevanja in pisnega izražanja;
- sposobnost iskanja virov in kritične presoje informacij;
- sposobnost samostojnega strokovnega dela in dela v (mednarodni) skupini;
- razvijanje profesionalne odgovornosti in etičnosti.
Predmetno-specifične kompetence:
Predmetno-specifične kompetence, ki jih magister pridobi s programom so:
- poglobljena usposobljenost na področju teoretičnega računalništva, logike in diskretne matematike, ki obsega osnovna in napredna teoretska znanja, praktična znanja in veščine, bistvene tako za področje računalništva kot matematike;
- prevedba praktičnih problemov v jezik matematike in teoretičnega računalništva in kvalitativna analiza tako pridobljenih matematičnih problemov;
- razvoj algoritmov za reševanje danih problemov in njihova implementacija v ustreznih programskih okoljih;
- poglobljena analiza in predstavitev rezultatov;
- razumevanje in sposobnost umeščanja računalniških in informacijskih znanj na druga področja tehnike in druga strokovno relevantna področja (ekonomija, finančna matematika, organizacijske vede itd.);
- praktično znanje in veščina pri uporabi programske opreme, strojne opreme in informacijskih tehnologij;
- diplomant druge stopnje je sposoben samostojno opravljati zahtevne razvojne in organizacijske naloge na svojih področjih in sodelovati s strokovnjaki drugih področij pri reševanju kompleksnih nalog in problemov.
Zaposlitvene možnosti:
Spekter delovanja magistrov je širok, saj sega vse od informacijsko-komunikacijskih tehnologij do računalniške in matematične podpore pri obvladovanju kompleksnih sistemov, kot so na primer finančni, zdravstveni, izobraževalni, gospodarski in tehnološki sistemi, kjer bodo zaradi dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja novih spoznanj in dosežkov.
Magistri interdisciplinarnega študija računalništva in matematike torej lahko najdejo zaposlitev praktično v vseh panogah gospodarstva in javnega sektorja ter v vrsti različnih manjših organizacij iz neprofitnega sektorja.
Omogočeno pa jim je tudi nadaljevanje študija na tretji stopnji ter vključitev v razvojno in znanstveno-raziskovalno delo.
Pogoji za vpis
Kandidat za vpis mora izpolnjevati katerega od naslednjih pogojev
- Ima končan univerzitetni študijski program 1. stopnje Interdisciplinarnega študija Računalništvo in matematika, Matematika, Finančna matematika, ali Računalništvo in informatika.
- Ima končan visoki strokovni študijski program 1. stopnje Računalništvo in informatika ali študijski program Računalništvo in informatika za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004.
- Ima končan visoki strokovni študijski program 1. stopnje Praktična matematika ali študijski program Praktična matematika za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 1. 6. 2004.
- Ima končan študijski program 1. stopnje ali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 1. 6. 2004 iz tehniških ali naravoslovnih področij, kjer je še osvojil potrebna osnovna znanja s področja matematike in računalništva. Pred vpisom mora kandidat opraviti še študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija.
- Ima končano enakovredno izobraževanje na drugem visokošolskem zavodu v Sloveniji ali v tujini (6.1 po ISCED klasifikaciji).
Dodatne študijske obveznosti
Kandidat iz točke (2) mora dodatno opraviti naslednje predmete iz 1. stopnje Interdisciplinarnega študija Računalništvo in matematika: Analiza 3, Diskretne strukture 2, Linearna algebra in Numerične metode.
Kandidat iz točke (3) mora dodatno opraviti naslednje predmete iz 1. stopnje Interdisciplinarnega študija Računalništvo in matematika: Osnove umetne inteligence, Operacijski sistemi, Računalniške komunikacije, Algoritmi in podatkovne strukture.
V primeru točke (4) študijska komisija na podlagi seznama minimalnega zahtevanega znanja za študij na drugi stopnji interdiscplinarnega študija Računalništvo in matematika ter strokovnega področja, iz katerega prihaja kandidat, določi študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. To je minimalno znanje, ki je potrebno za začetek študija, ni pa tudi zadostno.
Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva uspeh na študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), ter uspeh pri matematičnih in računalniških predmetih na prvi stopnji študija. Pri razvrščanju kandidatov za vpis splošni uspeh prinaša 50% točk, uspeh pri matematičnih predmetih 25% in uspeh pri računalniških predmetih 25% točk.
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih izven programa
V okviru študijskega programa je možno priznavanje relevantnega znanja na področju, ki ga študent pridobi z neformalnim ali izkustvenim učenjem. Po vsebini in zahtevnosti mora to znanje v celoti ali deloma ustrezati splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam. To znanje je mogoče priznati kot del opravljene študijske obveznosti in sicer praviloma v višini največ 6 KT pridobljenih znanj zunaj fakultete. Formalno pridobljeno znanje se priznava tako, da se priznajo primerljive študijske vsebine programa v višini KT, s katero je pridobljeno znanje ovrednoteno. Pri priznavanju se upoštevajo spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila.
Načini ocenjevanja
Splošna pravila preverjanja znanja urejata izpitna pravilnika Fakultete za matematiko in fiziko ter Fakultete za računalništvo in informatiko. Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Za vpis v drugi letnik je potrebno opraviti vse obveznosti prvega letnika.
Pogoji za ponavljanje letnika
Za ponovni vpis v 1. letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS).
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Pogoji za končanje študija
Za dokončanje študija mora študent:
- opraviti vse obveznosti pri vpisanih predmetih;
- skladno s pravili pripraviti in oddati magistrsko delo;
- uspešno opraviti javni zagovor magistrskega dela.
Prehodi iz drugih študijskih programov
Ob prehodu na študijski program druge stopnje se magistrom študijskih programov druge stopnje Matematika, Pedagoška matematika, Finančna matematika ter Računalništvo in informatika prizna največ do 60 ECTS obveznosti, ki so jih že opravili na predhodnem študijskem programu.
Pod enakimi pogoji kot v prejšnjem odstavku je možen tudi prehod iz primerljivih univerzitetnih študijskih programov s področja matematike, računalništva in informatike drugih visokošolskih zavodov ter iz tehničnih ali naravoslovnih usmeritev (6.1 po ISCED), če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis na študij 2. stopnje.
Kandidat iz drugega odstavka mora pred vpisom opraviti še študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na že pridobljeno znanje s področja matematike in računalništva in obsegajo do 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Vpis v 2. letnik predlaganega študijskega programa je možen v naslednjih primerih:
- kandidat je na svojem študijskem programu izpolnil pogoje za vpis v 2. letnik in ima opravljene obvezne predmete iz 1. letnika tega študijskega programa, ali
- kandidat ima s pomočjo že opravljenih in priznanih obveznosti izpolnjene pogoje za vpis v 2. letnik tega študijskega programa.
Opis študija
Celoten študij traja 2 leti in je vreden 120 kreditnih točk. Vsi predmeti so semestrski. Računalniški predmeti praviloma obsegajo 45 ur predavanj in 30 ur vaj (to je 3/2 tedenskih ur predavanj/vaj), vredni pa so po 6 kreditnih točk. Matematični predmeti praviloma obsegajo 30 ur predavanj in 30 ur vaj (to je 2/2 tedenskih ur predavanj/vaj), vredni pa so po 5 kreditnih točk. Študentovo izbiro predmetov mora potrditi študijska komisija. Študent mora zbrati potrebnih 120 kreditnih točk po sistemu ECTS, ki se delijo na: 17 KT magistrsko delo; 12 KT v dveh obveznih predmetih 80 KT izbirnih matematičnih oziroma računalniških predmetov; 11 KT splošno izbirnih vsebin. Predmeti se delijo na obvezne in izbirne: Obvezna predmeta: računalniška predmeta (Algoritmi in Računalniški sistemi). Izbirni predmeti: 5 izbirnih računalniških predmetov; 4 izbirni matematični predmeti (skupina A v predmetniku); 5 izbirnih matematičnih predmetov (skupina B v predmetniku); strokovni izbirni predmet; 2 splošna izbirna predmeta.
Predmetnik
1. letnik
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | ECTS | UŠD | P | V | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Algoritmi | 0 |
0 |
0 |
0 | 3 |
2 |
6 |
0 | 6 |
180 |
| Računalniški sistemi | 0 |
0 | 0 |
0 | 3 |
2 |
6 |
0 | 6 |
180 |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 2 | 2 | 5 | 150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 2 | 2 | 5 | 150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 2 | 2 | 5 | 150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 | 150 |
| Splošni izbirni predmet | 2 | 1 |
3 |
90 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 | 90 |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni računalniški predmet | 3 |
2 |
6 |
180 | 0 |
0 |
0 |
0 | 6 | 180 |
| Strokovni izbirni računalniški predmet | 3 |
2 |
6 |
180 | 0 |
0 |
0 |
0 | 6 | 180 |
| Splošni izbirni predmet | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 | 3 | 8 | 240 | 8 | 240 |
| Vsota | 14 | 11 | 30 | 900 | 13 | 11 | 30 | 900 | 60 | 1800 |
| Vsota semestrskih ur | 210 | 165 | 195 | 165 | ||||||
2. letnik
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | ECTS | UŠD | P | V | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 2 | 2 | 5 | 150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 2 | 2 | 5 | 150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni računalniški predmet | 3 |
2 | 6 |
180 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6 | 180 |
| Strokovni izbirni računalniški predmet | 3 | 2 | 6 | 180 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6 | 180 |
| Magistrsko delo | 0 | 0 | 8 | 210 | 0 | 0 | 0 | 0 | 8 | 210 |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni matematični predmet | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni računalniški predmet | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 | 2 | 6 | 180 | 6 | 180 |
| Strokovni izbirni računalniški ali matematični predmet | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Magistrsko delo | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 9 | 270 | 9 | 270 |
| Vsota | 10 | 8 | 30 | 900 | 9 | 8 | 30 | 900 | 60 | 1800 |
| Vsota semestrskih ur | 150 | 120 | 135 | 120 | ||||||
Strokovni izbirni matematični predmeti (skupina A)
| Predmet | P | V | ECTS | UŠD |
|---|---|---|---|---|
| Logika v računalništvu | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Računalniško podprto geometrijsko oblikovanje | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Računska geometrija | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Teorija kodiranja in kriptografija | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Verjetnostne metode v računalništvu | 2 | 2 | 5 | 150 |
Opomba: Študent opravi 4 strokovne izbirne matematične predmete iz skupine A.
Strokovni izbirni matematični predmeti (skupina B)
| Predmet | P | V | ECTS | UŠD |
|---|---|---|---|---|
| Analiza in vizualizacija podatkov | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Izbrana poglavja iz računalniške matematike | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Izbrana poglavja iz numerične matematike | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Izbrana poglavja iz teorije iger | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Matematika z računalnikom | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Simbolno računanje | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Teorija grafov | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Izbrana poglavja iz diskretne matematike | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Kombinatorika 2 | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Optimizacijske metode 2 | 2 | 2 | 5 | 150 |
| Kriptografija in računalniška varnost | 2 | 2 | 5 | 150 |
Opomba: Študent izbere 5 strokovno izbirnih matematičnih predmetov iz skupine B.
Kot strokovne matematične predmete iz skupine B lahko študent izbere tudi največ tri predmete matematične vsebine iz magistrskega študijskega programa 2. stopnje Matematika, ki se izvaja na Fakulteti za matematiko in fiziko UL.
Strokovni izbirni računalniški predmeti
| Predmet | P | V | ECTS | UŠD |
|---|---|---|---|---|
| Umetna inteligenca | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Digitalno procesiranje signalov | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Izračunljivost in računska zahtevnost | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Uvod v bioinformatiko | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Sodobne metode razvoja programske opreme | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Strojno učenje | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Zaznavanje v kognitivnih sistemih | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Mehko računanje in naravni algoritmi | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Teorija programskih jezikov | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Interaktivnost in obvladovanje informacij | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Sodobni pristopi in arhitekture pri razvoju informacijskih sistemov | 3 | 2 | 6 | 180 |
| Odkrivanje znanj iz podatkov | 3 | 2 | 6 | 180 |
Opomba: Študent izbere 5 strokovno izbirnih računalniških predmetov.