Interdisciplinarni univerzitetni študijski program Računalništvo in matematika

Stopnja študija:

prva stopnja

Strokovni naslov:

Diplomirani inženir računalništva in matematike (UN) oziroma diplomirana inženirka računalništva in matematike (UN).
Okrajšava: dipl. inž. rač. mat. (UN). 

Trajanje:

3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS. Program ne predvideva usmeritev.

Temeljni cilji:

Interdisciplinarni univerzitetni študijski program Računalništvo in matematika je namenjen usposabljanju v teoretičnih osnovah računalništva in z njimi povezanimi modernimi vejami diskretne in računalniške matematike. Diplomanti imajo široko pregledno znanje osnov informatike in računalništva in so zmožni obvladovati in kasneje tudi razvijati nove dosežke na tem področju. Ta študij med drugim zagotavlja kontinuiteto na področju produciranja visoko usposobljenih kadrov, ki so potrebni pri delu z novimi tehnologijami, ki jih danes še ne poznamo in ki so sposobni nadaljevati in širiti raziskovalno in inovativno dejavnost na področju računalništva in računalniške matematike. Diplomanti imajo tudi ustrezno predznanje za prehod na nova interdisciplinarna področja, pri katerih je potrebno obvladovanje teoretičnega računalništva in ustreznih matematičnih podlag, kot so na primer nekatere vede s področja biotehnologij (na primer področje genetike in bioinformatike), biomedicine, teoretične kemije itd.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

Diplomanti so usposobljeni za delo na razvoju informacijskih tehnologij, za raziskovalno delo na področju matematike in računalništva, ta solidna osnova pa jim tudi pomaga pri osvajanju novih znanj v hitro razvijajoči se računalniški znanosti. Diplomant si pridobi naslednje splošne kompetence:

• sposobnost abstrakcije in analize problemov,
• sposobnost sinteze in kritične presoje rešitev,
• sposobnost uporabe znanja v praksi,
• sposobnost posredovanja znanja, strokovnega sporazumevanja in pisnega izražanja,
• sposobnost iskanja virov in kritične presoje informacij,
• sposobnost samostojnega strokovnega dela in dela v (mednarodni) skupini,
• razvijanje profesionalne odgovornosti in etičnosti.

Predmetnospecifične kompetence:

• Temeljna usposobljenost na področju teoretičnega računalništva, logike in diskretne matematike, ki obsega osnovna teoretska znanja, praktična znanja in veščine, bistvene za interdisciplinarni študij računalništva in matematike,
• prevedba praktičnih problemov v jezik matematike in teoretičnega računalništva in kvalitativna analiza tako pridobljenih matematičnih problemov,
• izdelava algoritmov za njihovo reševanje problemov, implementacija razvitih algoritmov v ustreznih programskih okoljih,
• analiza in predstavitev rezultatov,
• razumevanje in sposobnost umeščanja računalniških in informacijskih znanj na druga področja tehnike in druga strokovno relevantna področja (ekonomija, finančna matematika, organizacijske vede itd.),
• praktično znanje in veščina pri uporabi programske opreme, strojne opreme in informacijskih tehnologij,
• diplomant prve stopnje je sposoben samostojno opravljati manj zahtevne in zahtevne razvojne inženirske in organizacijske naloge na svojih področjih,
• temeljna usposobljenost na področjih računalništva in matematike, ki omogoča nadaljevanje študija na drugi stopnji.

Zaposlitvene možnosti:

Diplomanti lahko najdejo zaposlitev praktično v vseh panogah tržnega in nepridobitnega sektorja, saj je računalniška tehnologija v današnji družbi nepogrešljiva. Zlasti so usposobljeni za delovna mesta, ki zahtevajo dobro poznavanje računalništva, predvsem programiranja in na delovnih mestih, ki poleg tega zahtevajo strokovno matematično znanje. Predvidevamo, da se bodo diplomanti zaposlovali na področju dela v informacijski tehnologiji in znanosti, kjer bodo zaradi dobrega poznavanja teoretičnih osnov in matematike zmožni hitrega obvladovanja novih spoznanj in dosežkov.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbirni predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) in c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu (60 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi (30 % točk)
• uspeh iz matematike pri maturi (30 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za vpis v višji letnik je potrebno opraviti vse iz tekočega letnika in vse izpite predhodnih letnikov.

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:

a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),

b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Pogoji za končanje študija

Za dokončanje predlaganega študija mora študent opraviti vse izpite in druge študijske obveznosti vključno z diplomskim delom v obsegu 180 kreditnih točk.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v interdisciplinarnem študijskem programu Računalništvo in matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
  
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu.

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja urejata Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu FRI in Izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so ocene 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne.

Prehodi iz drugih študijskih programov

Prehod je v sladu z Merili za prehode med študijskimi programi možen iz študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Prehajanje iz drugih programov je možno po prvem letniku študija.

Pogoji za prehod na interdisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje Računalništvo in matematika iz drugega programa so:

• izpolnjeni pogoji za vpis v program,
• ustrezni organ sodelujočih fakultet na podlagi primerjave programov opredeli obveznosti, ki so mu priznane in letnik, v katerega se kandidat lahko vpiše ter o tem izda sklep.

Prehajanje v druge programe je možno na podlagi določil, ki so veljavna za take programe.

Prehod iz programov na Fakulteti za matematiko in fiziko

Prehod na program je možen po prvem in po drugem letniku študija na FMF.

Po prvem letniku je prehod možen, če ima kandidat na programu Matematika (UN) opravljene predmete Analiza 1, Algebra 1, Logika in množice, Uvod v programiranje in Računalniški praktikum. Kandidat je dolžan v roku enega leta opraviti še izpite iz predmetov Diskretne strukture 2, Osnove digitalnih vezij in Osnove podatkovnih baz na programu Računalništvo in matematika.

Po drugem letniku programa je prehod možen, če ima kandidat na programu Matematika (UN) opravljene vse navedene predmete iz prvega letnika ter predmete Analiza 2 oz. Analiza 2a in Analiza 2b, Programiranje 1, Programiranje 2 in Diskretna matematika 1. Kandidat je dolžan v roku enega leta opraviti še izpite iz predmetov Algoritmi in podatkovne strukture, Arhitektura računalniških sistemov, Optimizacijske metode, Principi programskih jezikov, Operacijski sistemi in Računalniške komunikacije na programu Računalništvo in matematika.

Prehod iz programov na Fakulteti za računalništvo in informatiko

Prehod na program je možen po prvem in po drugem letniku študija na FRI.

Po prvem letniku je prehod možen, če ima kandidat na programu Računalništvo in informatika (UN) opravljene predmete: Osnove programiranja, Osnove matematične algebre, Diskretne strukture, Osnove digitalnih vezij, Programiranje in algoritmi, Linearna algebra, Računalniške komunikacije in Osnove podatkovnih baz. Kandidat je dolžan v roku enega leta opraviti še izpita iz Analize 2 in Diskretnih struktur 2 na programu Računalništvo in matematika.

Po drugem letniku programa je prehod možen, če ima kandidat opravljene na programu Računalništvo in informatika (UN) vse navedene predmete iz prvega letnika in skupne predmete drugega letnika (Algoritmi in podatkovne strukture, Arhitektura računalniških sistemov, Osnove umetne inteligence in Operacijski sistemi). Kandidat je dolžan v roku enega leta opraviti še izpite iz Analize 3, Kombinatorike in Optimizacijskih metod na programu Računalništvo in matematika.

Predmetnik

Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS,
UŠD = predvideno število ur študentovega dela.

Vsak semester traja 15 tednov.

1. letnik

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Analiza 1	3	3	0	7	210	0	0	0	0	0	7	210
Diskretne strukture 1	3	3	0	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Osnove digitalnih vezij	3	0	2	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Programiranje 1	3	0	2	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Linearna algebra	2	2	0	5	150	2	2	0	5	150	10	300
Analiza 2	0	0	0	0	0	3	3	0	7	210	7	210
Diskretne strukture 2	0	0	0	0	0	3	3	0	6	180	6	180
Programiranje 2	0	0	0	0	0	3	0	2	6	180	6	180
Osnove podatkovnih baz	0	0	0	0	0	3	0	2	6	180	6	180
Vsota	14	8	4	30	900	14	8	4	30	900	60	1800
Vsota semestrskih ur	210	120	60			210	120	60

2. letnik

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Analiza 3	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Kombinatorika	3	3	0	7	210	0	0	0	0	0	7	210
Algoritmi in podatkovne strukture 1	3	0	2	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Arhitektura računalniških sistemov	3	0	2	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Operacijski sistemi	3	0	2	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Izbrana poglavja iz matematike	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Optimizacijske metode	0	0	0	0	0	3	0	3	7	210	7	210
Principi programskih jezikov	0	0	0	0	0	3	0	2	6	180	6	180
Algoritmi in podatkovne strukture 2	0	0	0	0	0	3	0	2	6	180	6	180
Računalniške komunikacije	0	0	0	0	0	3	0	2	6	180	6	180
Vsota	14	5	6	30	900	14	2	9	30	900	60	1800
Vsota semestrskih ur	210	75	90			210	30	135

3. letnik

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Numerične metode	3	0	3	7	210	0	0	0	0	0	7	210
Osnove umetne inteligence	3	0	2	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Verjetnostni račun in statistika	2	2	0	5	150	2	2	0	5	150	10	300
Modul	6	0	4	12	360	3	0	2	6	180	18	540
Strokovni izbirni predmet	0	0	0	0	0	3	2	0	5	150	5	150
Diplomski seminar	0	0	0	0	0	0	0	0	4	120	4	120
Splošni izbirni predmeti	0	0	0	0	0	4	4	0	10	300	10	300
Vsota	14	2	9	30	900	12	6	2	30	900	60	1800
Vsota semestrskih ur	210	30	135			180	120	30

Strokovni izbirni predmeti

	Zimski			Poletni			Skupaj
Predmet	P	V	L	P	V	L	ECTS	UŠD
Elektronsko poslovanje	3	0	2	0	0	0	6	180
Organizacija in management	3	0	2	0	0	0	6	180
Poslovna inteligenca	0	0	0	3	0	2	6	180
Razvoj informacijskih sistemov	3	0	2	0	0	0	6	180
Tehnologija upravljanja podatkov	3	0	2	0	0	0	6	180
Planiranje in upravljanje informatike	0	0	0	3	0	2	6	180
Postopki razvoja programske opreme	3	0	2	0	0	0	6	180
Spletno programiranje	3	0	2	0	0	0	6	180
Tehnologija programske opreme	0	0	0	3	0	2	6	180
Modeliranje računalniških omrežij	3	0	2	0	0	0	6	180
Komunikacijski protokoli	3	0	2	0	0	0	6	180
Brezžična in mobilna omrežja	0	0	0	3	0	2	6	180
Digitalno načrtovanje	3	0	2	0	0	0	6	180
Porazdeljeni sistemi	3	0	2	0	0	0	6	180
Zanesljivost in zmogljivost računalniških sistemov	0	0	0	3	0	2	6	180
Računalniška zahtevnost in hevristično programiranje	3	0	2	0	0	0	6	180
Sistemska programska oprema	3	0	2	0	0	0	6	180
Prevajalnik	0	0	0	3	0	2	6	180
Inteligentni sistemi	3	0	2	0	0	0	6	180
Umetno zaznavanje	3	0	2	0	0	0	6	180
Razvoj inteligentnih sistemov	0	0	0	3	0	2	6	180
Računalniška grafika in tehnologija iger	3	0	2	0	0	0	6	180
Multimedijski sistemi	3	0	2	0	0	0	6	180
Osnove oblikovanja	0	0	0	3	0	2	6	180
Splošna topologija	2	2	0	0	0	0	5	150
Algebraične krivulje	0	0	0	2	2	0	5	150
Uvod v geometrijsko topologijo	0	0	0	2	2	0	5	150
Afina in projektivna geometrija	0	0	0	2	2	0	5	150
Teorija kodiranja in kriptografije	0	0	0	2	2	0	5	150
Finančna matematika 1	0	0	0	2	0	2	5	150
Teorija iger	2	0	2	0	0	0	5	150
Matematično modeliranje	0	0	0	2	0	2	5	150
Numerične metode 2	0	0	0	2	0	2	5	150

Opombe:

• Študenti, ki bodo v prvih dveh letnikih dosegli povprečje vsaj 8.5 in pri tem ne bodo ponavljali letnika, bodo lahko vse modulske predmete prosto izbirali izmed vseh predmetov, ki so ponujeni v modulih. 
• Interdisciplinarni študijski program Računalništvo in matematika nima lastnih izbirnih predmetov temveč je vsa izbirnost zunanja, tj. na drugih študijskih programih. Izbirnost je koncentrirana v 3. letniku.
• Strokovno izbirnost tvori izbira enega študijskega modula iz programa računalništvo na FRI ter enega izmed ponujenih izbirnih predmetov iz programov Matematika in Finančna matematika na FMF. Predmeti modula na FRI so določeni tako, da tvorijo logično in vsebinsko celoto, izbirni predmeti na FMF pa nudijo predmete iz sklopov geometrija, finančna matematika ter matematično modeliranje, ki koristno dopolnjujejo program IŠRM. Splošno izbirnost tvori 10 ECTS, ki jih študent lahko prenese iz kateregakoli akreditiranega študijskega programa na UL.
• Študent, ki je v okviru progama Socrates-Erasmus v izmenjavi na drugi univerzi, lahko prenese največ 30 ECTS (če je na študiju na drugi ustanovi en semester), oziroma 60 ECTS (če je na celoletnem študiju), iz opravljenih obveznosti na drugi ustanovi.