Domov > Študij matematike > Matematika I. stopnja

Matematika I. stopnja

Stopnja študija:

prva stopnja

Strokovni naslov:

Diplomirani matematik (UN) oziroma diplomirana matematičarka (UN).
Okrajšava: dipl. mat. (UN).

Trajanje:

3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS.

Temeljni cilji:

Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Matematika je usposobiti diplomanta za reševanje zahtevnih matematičnih problemov, ki se pojavljajo v gospodarstvu, javni upravi in znanosti. Hkrati bo pridobil temeljna znanja, ki so potrebna za študij na drugi stopnji.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

Predmetnospecifične kompetence:

Matematika je vezni člen med naravoslovno-tehniškimi oziroma družboslovno-ekonomskimi vedami ter računalništvom. Iz tega izhaja, da mora diplomant študijskega programa Matematika obvladati naslednje spretnosti:

Zaposlitvene možnosti:

Diplomanti študijskega programa Matematika imajo možnosti za zaposlovanje v:

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi matematika,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

kandidati iz točke c) izbrani glede na:

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za vpis v višji letnik je potrebno opraviti najmanj za 50 ECTS izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),
b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Pogoji za končanje študija

Za končanje študija mora študent opraviti vse izpite.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OM FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu. Pri tem se uporablja Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejet na seji Senata Univerze v Ljubljani 29. maja 2007. 

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s Statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1 - 10, pri čemer so 6 - 10 pozitivne,
1 - 5 pa negativne ocene.

Prehodi iz drugih študijskih programov

Vse dodatne informacije dobijo kandidati v študentskem referatu Oddelka za matematiko.

Predmetnik

Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
S = število ur seminarja na teden,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS,
UŠD = predvideno število ur študentovega dela.

Vsak semester traja 15 tednov.

1. letnik

 ZimskiPoletniSkupaj
PredmetPVLSECTSUŠDPVLSECTSUŠDECTSUŠD
Analiza 1 4 4 0 0 9 270 4 4 0 0 9 270 18 540
Algebra 1 3 3 0 0 7 210 3 3 0 0 7 210 14 420
Logika in množice 2 2 0 0 6 180 0 0 0 0 0 0 6 180
Računalniški praktikum 1 0 3 0 6 180 0 0 0 0 0 0 6 180
Uvod v programiranje 0 0 0 0 0 0 2 0 3 0 6 180 6 180
Fizika 1 0 0 0 0 0 0 3 3 0 0 6 180 6 180
Izbirni predmet 1 2 0 0 2 60 1 2 0 0 2 60 4 120
Vsota 11 11 3 0 30 900 13 12 3 0 30 900 60 1800
Vsota semestrskih ur 165 165 45 0     195 180 45 0        

Izbirna predmeta

 ZimskiPoletniSkupaj
PredmetPVLSECTSUŠDPVLSECTSUŠDECTSUŠD
Proseminar A 2 2 0 0 2 60 0 2 0 0 2 60 4 120
Proseminar B 0 2 0 0 2 60 2 2 0 0 2 60 4 120

Opomba: Proseminarja A in B sta izbirna. Proseminar A je namenjen ponovitvi srednješolske matematike. Proseminar B pa je namenjen boljšim študentom. Ure iz vaj pri obeh Proseminarjih so namenjene tudi podpori pouku pri vseh ostalih predmetih prvega letnika.

2. letnik

 ZimskiPoletniSkupaj
PredmetPVLSECTSUŠDPVLSECTSUŠDECTSUŠD
Analiza 2a 4 3 0 0 8 240 0 0 0 0 0 0 8 240
Analiza 2b 0 0 0 0 0 0 4 3 0 0 6 180 6 180
Fizika 2 3 2
0 1
6 180 0 0 0 0 0 0 6 180
Algebra 2 3 2 0 0 6 180 0 0 0 0 0 0 6 180
Algebra 3 0 0 0 0 0 0 3 2 0 0 6 180 6 180
Programiranje 1 2 0 2 0 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Splošna topologija 2 2 0 0 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Seminar 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 90 3 90
Izbirni predmet 1 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Izbirni predmet 2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Izbirni predmet 3 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Vsota 14 9
2
1
30 900 13 11 0 2 30 900 60 1800
Vsota semestrskih ur 210 135 30 15
    195 165 0 30        

Izbirni predmeti

  ZimskiPoletniSkupaj
PredmetSkupinaPVLSECTSUŠDPVLSECTSUŠDECTSUŠD
Diskretna matematika 1 B1 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Programiranje 2 B1 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 5 150 5 150
Algebraične krivulje B2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Uvod v geometrijsko topologijo B2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Afina in projektivna geometrija B 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Teorija kodiranja in kriptografija B 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150

Opomba: Študent izbere tri predmete od izbirnih (B1, B2 in B), od tega vsaj enega izmed predmetov B1 in vsaj enega izmed predmetov B2.

3. letnik

 ZimskiPoletniSkupaj
PredmetPVLSECTSUŠDPVLSECTSUŠDECTSUŠD
Analiza 3 3 3 0 0 6 180 0 0 0 0 0 0 6 180
Analiza 4 0 0 0 0 0 0 3 3 0 0 6 180 6 180
Uvod v numerične metode 3 3 0 0 6 180 0 0 0 0 0 0 6 180
Verjetnost 2 2 0 0 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Statistika 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Diplomski seminar 0 0 0 2 3 90 0 0 0 2 4 120 7 210
Mehanika 1 2 2 0 0 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Izbirni predmeti 2 2 0 0 5 150 6 6 0 0 15 450 20 600
Vsota 12 12 0 2 30 900 11 11 0 2 30 900 60 1800
Vsota semestrskih ur 180 180 0 30     165 165 0 30        

Strokovni izbirni predmeti

  ZimskiPoletniSkupaj
PredmetSkupinaPVLSECTSUŠDPVLSECTSUŠDECTSUŠD
Numerična linearna algebra B1 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Mehanika 2 B1 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Matematično modeliranje B1 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Podatkovne strukture in algoritmi 1 B2 2 1 1 0 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Podatkovne strukture in algoritmi 2 B2 0 0 0 0 0 0 2 1 1 0 5 150 5 150
Teorija kodiranja in kriptografija B2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Diskretna matematika 2 B2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Optimizacija 1 B2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Osnove podatkovnih baz B 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 5 150 5 150
Finančna matematika 1 B 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Teorija iger B 3 3 0 0 6 180 0 0 0 0 0 0 6 180
Slučajni procesi 1
B 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Afina in projektivna geometrija B 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 5 150 5 150
Uvod v diferencialno geometrijo B 2 2 0 0 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Elementarna geometrija B 0 0 0 0 0 0 3 1 0 0 6 180 6 180
Elementarna teorija števil B 3 1 0 0 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150

Opombe: