Enoviti magistrski študijski program Pedagoška matematika

Stopnja študija:

druga stopnja

Strokovni naslov:

Magister profesor matematike oziroma magistrica profesorica matematike.
Okrajšava: mag. prof. mat.

Trajanje:

5 let (10 semestrov), skupaj 300 kreditnih točk po sistemu ECTS. Program je enovit, petleten in ni razdeljen na dele.

Temeljni cilji:

Program je namenjen predvsem izobraževanju gimnazijskih profesorjev matematike. Po strukturi in obsegu pedagoških vsebin zadošča zahtevam za poučevanje matematike kot samostojnega predmeta na vseh ravneh preduniverzitetnega šolanja. Magistranti lahko nadaljujejo študij na tretji stopnji.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

a) Sposobnost abstrakcije in analize problemov, sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev.

b) Sposobnost sodelovanja:

• samozaupanje, samostojnost in odgovornost pri stikih z drugimi,
• sporazumevalna zmožnost,
• veščine skupinskega dela z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti,
• sposobnost premisleka o različnih sistemih vrednost,
• sposobnost za učinkovito reševanje problemov.

c) Učinkovito poučevanje:

• načrtovanje in upravljanje časa,
• obvladanje strategij poučevanja/učenja in različnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter posebnosti otrok, dijakov, odraslih udeležencev izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: učencev) za spodbujanje uspešnega učenja,
• razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje,
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih.

d) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

• z delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
• s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
• sposobnost strokovnega komuniciranja,
• sposobnost komuniciranja in timskega dela,
• sposobnost komuniciranja na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

e) Usposobljenost za stalen poklicni razvoj (vseživljenjsko izobraževanje):

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
• izboljšanje kakovosti svojega dela z razvijanjem študijskih in raziskovalnih veščin,
• sporazumevalna zmožnost, odprtost za nasvete in sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju, usposobljenost za razvijanje in ustvarjanje znanja.

f) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole.

Predmetnospecifične kompetence:

• poznavanje temeljnih matematičnih disciplin (kot so algebra, analiza, geometrija),
• sposobnost logičnega razmišljanja in dokazovanja lažjih izrekov,
• sposobnost načrtovanja, izvajanja in evalvacije učnega procesa,
• sposobnost refleksije lastne pedagoške prakse,
• sposobnost uveljavljanja sodobnih didaktičnih spoznanj,
• poznavanje in razumevanje razvojnih sposobnosti in potreb posameznika,
• znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih,
• sposobnost priprave, vodenja in evalvacije projektnega pouka na področju matematike,
• sposobnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževanju,
• sposobnost uporabe za matematiko relevantne programske opreme,
• poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela,
• obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj,
• poznavanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno izbraževalnega dela.

Zaposlitvene možnosti:

Magistranti lahko poučujejo matematiko v srednjih šolah vseh smeri. Lahko se zaposljujejo na inštitucijah, ki se ukvarjajo z razvojem šolstva. Zaradi sposobnosti analitičnega mišljenja in uporabe informacijske tehnologije lahko najdejo zaposlitev tudi v gospodarstvu.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi matematika,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi (30 % točk)
• uspeh iz matematike pri splošni maturi (30 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk)
• uspeh iz matematike pri maturi ali poklicni maturi (40 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk);

kandidati iz točke c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk)
• uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje
  šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za vpis v višji letnik je potrebno zbrati vsaj za 54 ECTS iz opravljenih izpitov predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:

• za vpis v 2. letnik: Analiza 1, Algebra 1 in Računalniški praktikum.
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Analiza 2a, Analiza 2b, Algebra 2 in Splošna topologija.
• za vpis v 4. letnik: vsi izpiti 1. in 2. letnika in Analiza 3.
• za vpis v 5. letnik: vsi izpiti 1., 2. in 3. letnika. 

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),
b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Pogoji za končanje študija

Za končanje študija mora študent:

• opraviti vse izpite,
• opraviti prakso,
• opraviti zaključni izpit,
• izdelati in zagovarjati magistrsko delo. 

Zaključni izpit je ustni. Na njem kandidat dobi tri vprašanja: prvo iz matematične analize, drugo iz algebre in tretje iz geometrije. Vprašanja so iz vnaprej pripravljenega seznama izpitnih tem, ki so vse zajete iz vsebin predmetov v času študija.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Pedagoška matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OM FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija OM FMF upoštevala naslednja merila:

• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
  
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu. Pri tem se uporablja Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejet na seji Senata Univerze v Ljubljani 29. maja 2007. 

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1 - 10, pri čemer so 6 - 10 pozitivne,
1 - 5 pa negativne ocene.

Prehodi iz drugih študijskih programov

Prestopanje iz drugih programov je možno glede na število razpoložljivih študijskih mest po prvem letniku študija. Splošni pogoji za prestop na enoviti magistrski študijski program Pedagoška matematika iz drugega programa so:

• izpolnjeni pogoji za vpis v program,
• opravljeni diferencialni izpiti, ki jih predpiše ustrezni organ OM FMF na podlagi primerjave programa, iz katerega študent prestopa in enovitega magistrskega študijskega programa Pedagoška matematika.

Prestopanje v druge programe je možno na podlagi določil, ki so veljavna za take programe. Študentu je možno izdati tudi soglasje za vzporedni vpis v neki drug program na podlagi osebne vloge in njegove uspešnosti pri študiju. 

Prehodi iz drugih programov na FMF:

• Diplomanti visokošolskega strokovnega programa (VSP) Praktična matematika se lahko vpišejo v 3. letnik enovitega magistrskega programa Pedagoška matematika pod pogojem, da so dosegli povprečno oceno vseh izpitov na VSP najmanj 8 (gre za povprečno oceno izpitov, vaj in seminarjev). Po vpisu v 3. letnik mora študent opraviti še štiri izpite: Algebro 2, Splošno topologijo, Elementarno geometrijo in Elementarno teorijo števil. Oproščen je izpitov iz predmetov Uvoda v numerične metode, iz izbirnega predmeta v 3. letniku in izpitov iz izbirnih predmetov v obsegu 10 ECTS v 4. letniku. Študijske obveznosti iz predmetov Verjetnost in Statistika opravlja v
  4. letniku.
• Diplomant univerzitetnega študijskega programa Matematika se lahko vpiše v četrti letnik enovitega magistrskega programa Pedagoška matematika. V tem letniku mora opraviti študijske obveznosti iz 'pedagoškega paketa'.
• Diplomant univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika se lahko vpiše v 3. letnik enovitega magistrskega programa Pedagoška matematika. Njegove obveznosti so:

Obveznosti za 3. letnik:

Predmet	Zimski			Poletni			ECTS
	P	V	L	P	V	L
Algebra II	3	2	0	0	0	0	6
Algebra III	0	0	0	3	2	0	6
Splošna topologija	2	2	0	0	0	0	5
Elementarna geometrija	3	1	0	0	0	0	6
Elementarna teorija števil	0	0	0	3	1	0	5
Programska oprema pri pouku	0	0	0	3	0	3	8
Didaktika matematike 1	2	2	0	2	2	0	8
Psihologija pouka in učenja	2	1	0	2	1	0	7
Didaktika 1	0	0	0	2	1	0	3
Zgodovina matematike	2	1	0	0	0	0	4
Seminar 1	0	0	0	0	0	2	3

Obveznosti za 4. letnik: V četrtem letniku študent namesto izpita iz predmeta Zgodovina matematike opravi izpit iz predmeta Simbolno računanje in dinamična geometrija. Poleg tega mora zbrati 20 kreditnih točk iz opravljenih izpitov pri izbirnih predmetov. Od tega vsaj 15 kreditnih točk na naših študijskih programih. 5 kreditnih točk lahko zbere iz predmetov na Oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti ali drugje. Pri tem ne štejejo izpiti iz vsebin, ki jih je opravil že na študiju Finančne matematike.

 

• Diplomant študijskih programov Matematika ali Finančna matematika druge stopnje mora opraviti 'pedagoški paket'.
• Diplomant, ki ima končan 'nebolonjski' dodiplomski študijski program Matematika - teoretične ali uporabne smeri, mora opraviti 'pedagoški paket'.
• Na podlagi individualne prošnje kandidata je možen prehod iz primerljivega študijskega programa s področja matematike, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa. O izpolnjevanju pogojev za prehod in pogojih za dokončanje študija odloča pristojni organ fakultete glede na razlike med programi.

Vse dodatne informacije dobijo kandidati v študentskem referatu Oddelka za matematiko.

Pedagoški paket

Pedagoški paket obsega skupaj 60 ECTS, ki ga sestavljajo obvezni in izbirni predmeti.

Obvezni predmeti so:

Predmet	ECTS
Elementarna geometrija	6
Elementarna teorija števil	5
Didaktika matematike 1	8
Didaktika matematike 2	8
Psihologija učenja in pouka	7
Didaktika 1	3
Pedagogika z andragogiko	5
Pedagoška praksa	15

Izbirni predmeti so:

Predmet	ECTS
Statistika v šoli	4
Zgodovina matematike	4
Simbolno računanje in dinamična geometrija	5
Naravoslovna obzorja	5
Didaktika 2	5
Programska oprema pri pouku	7

Namesto vsebin, ki jih je študent morebiti že opravil, študent (v soglasju s študijsko komisijo) izbira med drugimi vsebinami, ki se izvajajo na programu Pedagoška matematika. Skupaj mora opraviti za 60 ECTS obveznosti.  

Predmetnik

Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
S = število ur seminarja na teden,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS,
UŠD = predvideno število ur študentovega dela.

Vsak semester traja 15 tednov. 

1. letnik

	Zimski						Poletni						Skupaj
Predmet	P	V	L	S	ECTS	UŠD	P	V	L	S	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Analiza 1	4	4	0	0	9	270	4	4	0	0	9	270	18	540
Algebra 1	3	3	0	0	7	210	3	3	0	0	7	210	14	420
Logika in množice	2	2	0	0	6	180	0	0	0	0	0	0	6	180
Računalniški praktikum	1	0	3	0	6	180	0	0	0	0	0	0	6	180
Uvod v programiranje	0	0	0	0	0	0	2	0	2	0	6	180	6	180
Fizika 1	0	0	0	0	0	0	3	3	0	0	6	180	6	180
Strokovni izbirni predmet	1	2	0	0	2	60	1	2	0	0	2	60	4	120
Vsota	11	11	3	0	30	900	13	12	2	0	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	165	165	45	0			195	180	30	0

Izbirna predmeta

	Zimski						Poletni						Skupaj
Predmet	P	V	L	S	ECTS	UŠD	P	V	L	S	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Proseminar A	2	2	0	0	2	60	0	2	0	0	2	60	4	120
Proseminar B	0	2	0	0	2	60	2	2	0	0	2	60	4	120

Opomba: Proseminarja A in B sta izbirna. Proseminar A je namenjen ponovitvi srednješolske matematike in podpori pouku pri ostalih predmetih, Proseminar B pa je namenjen boljšim študentom. Izpit iz Proseminarja A je ob koncu prvega semestra, izpit iz Proseminarja B pa ob koncu drugega semestra. Ure iz vaj pri obeh Proseminarjih so namenjene podpori pouku pri vseh ostalih predmetih prvega letnika.

2. letnik

	Zimski						Poletni						Skupaj
Predmet	P	V	L	S	ECTS	UŠD	P	V	L	S	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Analiza 2a	4	3	0	0	8	240	0	0	0	0	0	0	8	240
Analiza 2b	0	0	0	0	0	0	4	3	0	0	6	180	6	180
Fizika 2	3	3	0	0	6	180	0	0	0	0	0	0	6	180
Algebra 2	3	2	0	0	6	180	0	0	0	0	0	0	6	180
Algebra 3	0	0	0	0	0	0	3	2	0	0	6	180	6	180
Splošna topologija	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Afina in projektivna geometrija	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Elementarna geometrija	0	0	0	0	0	0	3	1	0	0	6	180	6	180
Elementarna teorija števil	3	1	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Programska oprema pri pouku	0	0	0	0	0	0	3	0	3	0	7	210	7	210
Vsota	15	11	0	0	30	900	15	8	3	0	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	225	165	0	0			225	120	45	0

3. letnik

	Zimski						Poletni						Skupaj
Predmet	P	V	L	S	ECTS	UŠD	P	V	L	S	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Analiza 3	3	3	0	0	6	180	0	0	0	0	0	0	6	180
Uvod v numerične metode	3	3	0	0	6	180	0	0	0	0	0	0	6	180
Verjetnost	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Statistika	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Didaktika matematike 1	2	2	0	0	4	120	2	2	0	0	4	120	8	240
Psihologija učenja in pouka	2	1	0	0	3	90	2	1	0	0	4	120	7	210
Didaktika 1	0	0	0	0	0	0	2	1	0	0	3	90	3	90
Astronomija	2	1	0	0	3	90	2	1	0	0	4	120	7	210
Simbolno računanje in dinamična geometrija	0	0	0	0	0	0	2	0	2	0	5	150	5	150
Seminar 1	0	0	0	2	3	90	0	0	0	0	0	0	3	90
Strokovni izbirni predmet	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Vsota	14	12	0	2	30	900	14	9	2	0	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	210	180	0	30			210	135	30	0

Izbirni predmet je eden od predmetov iz skupine B navedenih v 4. letniku.

4. letnik

	Zimski						Poletni						Skupaj
Predmet	P	V	L	S	ECTS	UŠD	P	V	L	S	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Didaktika matematike 2	2	2	0	0	4	120	2	2	0	0	4	120	8	240
Pedagogika z andragogiko	3	0	0	0	3	90	2	0	0	0	2	60	5	150
Pedagoška praksa	0	0	0	2	7	210	0	0	0	2	8	240	15	450
Statistika v šoli	2	2	0	0	4	120	0	0	0	0	0	0	4	120
Zgodovina matematike	2	1	0	0	4	120	0	0	0	0	0	0	4	120
Seminar 2	0	0	0	2	3	90	0	0	0	1	1	30	4	120
Strokovni izbirni predmet	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Strokovni izbirni predmet	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Strokovni izbirni predmet	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Splošni izbirni predmet	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Vsota	11	7	0	4	30	900	10	8	0	3	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	165	105	0	60			150	120	0	45

Opomba: Pri predmetu Pedagoška praksa je 120 ur ostalih oblik dela. 

Strokovni izbirni predmeti

		Zimski						Poletni						Skupaj
Predmet	Skupina	P	V	L	S	ECTS	UŠD	P	V	L	S	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Teoretična fizika	B1	2	1	0	0	3	90	2	1	0	0	4	120	7	210
Naravoslovna obzorja	B1	3	1	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Projektno delo v fiziki	B1	0	0	0	0	0	0	0	2	0	0	3	90	3	90
Uvod v diferencialno geometrijo	B	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Programiranje 1	B	2	0	2	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Diskretna matematika 1	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Algebraične krivulje	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Mehanika 1	B	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Numerična linearna algebra	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Matematično modeliranje	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Teorija kodiranja in kriptografija	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Optimizacija 1	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Finančna matematika 1	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Teorija števil	B	3	1	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Uvod v geometrijsko topologijo	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Izobraževalna gradiva	B	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Informacijska tehnologija v izobraževanju 1	B	2	0	2	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150

Predmeti označeni z B so možni izbirni predmeti. Študent mora zbrati 20 kreditnih točk. Najmanj 15 kreditnih točk mora zbrati iz predmetov na naših študijskih programih, od tega vsaj 5 kreditnih točk iz fizikalnih predmetov skupine B1. 5 kreditnih točk lahko izbere iz predmetov na Oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti ali drugje. Študentovo izbiro predmetov mora potrditi ustrezna študijska komisija.

5. letnik

	Zimski						Poletni						Skupaj
Predmet	P	V	L	S	ECTS	UŠD	P	V	L	S	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Matematična obzorja	3	0	0	1	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Sodobni trendi v izobraževanju matematike	3	1	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Izbirni predmet iz matematičnih vsebin	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Izbirni predmet iz matematičnih vsebin	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Izbirni predmet iz pedagoških vsebin	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Izbirni predmet iz pedagoških vsebin	2	2	0	0	5	150	0	0	0	0	0	0	5	150
Splošni izbirni predmet	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Splošni izbirni predmet	0	0	0	0	0	0	2	2	0	0	5	150	5	150
Magistrsko delo	0	0	0	0	0	0	0	0.66	0	0	20	600	20	600
Vsota	14	9	0	1	30	900	4	4.66	0	0	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	210	135	0	15			60	70	0	0

Študent mora zbrati vsaj 15 kreditnih točk iz matematičnih vsebin (kamor štejejo tudi Matematična obzorja). Poleg tega mora zbrati vsaj 20 kreditnih točk iz pedagoških vsebin (kamor štejejo tudi Sodobni trendi v izobraževanju matematike), od tega vsaj 10 kreditnih točk na študijskih programih FMF.

Pedagoške vsebine:

Strokovni izbirni predmeti, ki se izvajajo na FMF: 

Predmet	ECTS	Ure št. dela
Matematika v kontekstu	5	150
Matematika za nadarjene	5	150
Informacijska tehnologija v izobraževanju 2	5	150
Učenje na daljavo	5	150
Simulacije v izobraževanju	5	150

Strokovni izbirni predmeti, ki se izvajajo na FF:

Predmet	ECTS	Ure št. dela
Zgodovina pedagogike in šolstva	5	150
Didaktika 2	5	150
Obča andragogika	5	150
Andragogika ciljnih skupin	5	150
Poklicna pedagogika in andragogika	5	150
Teorija vzgoje	5	150
Pedagoška obravnava otrok s posebnimi potrebami	7	210
Uvod v pedagoško metodologijo	5	150

Matematične vsebine študent izbere izmed predmetov na 2. stopnji študija matematike, ki so razdeljeni v skupine:

M1 Analiza in mehanika
M2 Algebra in diskretna matematika
M3 Geometrija in topologija
M4 Numerična matematika
M5 Verjetnost, statistika in finančna matematika
R1 Računalniška matematika

Študentovo izbiro predmetov potrdi študijska komisija.

Študent, ki je v okviru progama Socrates-Erasmus na izmenjavi na drugi univerzi, lahko prenese največ 30 ECTS (če je na šudiju na drugi ustanovi en semester) oziroma 60 ECTS (če je na celoletnem študiju) iz opravljenih obveznosti na drugi ustanovi.