Enoviti magistrski študijski program Pedagoška matematika

Stopnja študija:

druga stopnja

Predvideni strokovni naslov:

Magister profesor matematike oziroma magistrica profesorica matematike.
Okrajšava: mag. prof. mat.

Trajanje:

5 let (10 semestrov), skupaj 300 kreditnih točk po sistemu ECTS. Program je enovit, petleten, in ni razdeljen na dele. Iz programa ni možen predhoden izstop.

Temeljni cilji:

Program je predvsem namenjen izobraževanju gimnazijskih učiteljev matematike in po strukturi ter po obsegu pedagoških vsebin zadošča zahtevam za poučevanje matematike kot samostojnega predmeta na vseh ravneh preduniverzitetnega šolanja. Magistranti so sposobni nadaljevati študij na tretji stopnji.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

a) Sposobnost abstrakcije in analize problemov, sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev.

b) Sposobnost sodelovanja:

• samozaupanje, samostojnost in odgovornost pri stikih z drugimi,
• sporazumevalna zmožnost,
• veščine skupinskega dela z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti,
• sposobnost premisleka o različnih sistemih vrednost,
• sposobnost za učinkovito reševanje problemov.

c) Učinkovito poučevanje:

• načrtovanje in upravljanje časa,
• obvladanje strategij poučevanja/učenja in različnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter posebnosti otrok, dijakov, odraslih udeležencev izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: učencev) za spodbujanje uspešnega učenja,
• razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje,
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih.

d) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

• z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
• s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
• sposobnost strokovnega komuniciranja,
• sposobnost komuniciranja in timskega dela,
• sposobnost komuniciranja na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

e) Usposobljenost za stalen poklicni razvoj (vseživljenjsko izobraževanje):

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
• izboljšanje kakovosti svojega dela z razvijanjem študijskih in raziskovalnih veščin,
• sporazumevalna zmožnost, odprtost za nasvete in sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju, usposobljenost za razvijanje in ustvarjanje znanja.

f) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole.

Predmetnospecifične kompetence:

• poznavanje temeljnih matematičnih disciplin (kot so algebra, analiza, geometrija),
• sposobnost logičnega razmišljanja in dokazovanja lažjih izrekov,
• sposobnost načrtovanja, izvajanja in evalvacije učnega procesa,
• sposobnost refleksije lastne pedagoške prakse,
• sposobnost uveljavljanja sodobnih didaktičnih spoznanj,
• poznavanje in razumevanje razvojnih sposobnosti in potreb posameznika,
• znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih,
• sposobnost priprave, vodenja, in evalvacije projektnega pouka na področju matematike,
• sposobnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževanju,
• sposobnost uporabe za matematiko relevantne programske opreme,
• poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela,
• obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj,
• poznavanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno izbraževalnega dela.

Zaposlitvene možnosti:

Magistranti lahko poučujejo matematiko v srednjih šolah vseh smeri. Lahko se zaposljujejo na inštitucijah, ki se ukvarjajo z razvojem šolstva. Zaradi sposobnosti analitičnega mišljenja in uporabe informacijske tehnologije zlahka dobijo zaposlitev tudi v gospodarstvu.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi matematika,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi (30 % točk)
• uspeh iz matematike pri splošni maturi (30 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk)
• uspeh iz matematike pri maturi ali poklicni maturi (40 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk);

kandidati iz točke c) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk)
• uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
• uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za vpis v višji letnik je potrebno zbrati vsaj za 54 ECTS iz opravljenih izpitov iz predmetov tekočega letnika, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:

• za vpis v 2. letnik: Analiza I, Algebra I in Računalniški praktikum.
• za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika, Analiza II, Algebra II in Splošna topologija.
• za vpis v 4. letnik: vsi izpiti 1. in 2. letnika in Analiza III.
• za vpis v 5. letnik: vsi izpiti 1., 2. in 3. letnika.
  

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:

a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),

b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Pogoji za končanje študija

Za končanje študija mora študent:

• opraviti vse izpite,
• opraviti prakso,
• opraviti zaključni izpit,
• izdelati in zagovarjati magistrsko delo. 

Zaključni izpit je ustni. Na njem kandidat dobi tri vprašanja: prvo iz matematične analize, drugo iz algebre in tretje iz geometrije. Vprašanja so iz vnaprej pripravljenega seznama izpitnih tem, ki so vse zajete iz vsebin predmetov v času študija.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Pedagoška matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OM FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
  
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu.

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1 - 10, pri čemer so 6 - 10 pozitivne, 1 - 5 pa negativne ocene.

Prehodi iz drugih študijskih programov

• Diplomanti visokošolskega strokovnega programa (VSP) Praktična matematika se lahko vpišejo v 3. letnik enovitega magistrskega programa Pedagoška matematika pod pogojem, da so dosegli povprečno oceno vseh izpitov na VSP najmanj 8 (gre za povprečno oceno izpitov, vaj in seminarjev). Po vpisu v 3. letnik mora študent opraviti še tri diferencialne izpite: Algebra 2, Splošna topologija in Elementarna matematika. Oproščen je izpitov iz predmetov Uvoda v numerične metode, iz izbirnega predmeta v 3. letniku in izpitov iz izbirnih predmetov v obsegu 10 ECTS v 4. letniku. Študijske obveznosti iz predmeta Verjetnost in statistika opravlja v 4. letniku.

• Diplomant univerzitetnega študijskega programa Matematika se lahko vpiše v četrti letnik enovitega magistrskega programa Pedagoška matematika. V tem letniku mora opraviti študijske obveznosti iz 'pedagoškega paketa'. Študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS so navedene v spodnji tabeli. Pri tem so z A označeni obvezni strokovni predmeti, z B pa izbirni strokovni predmeti. Študent mora opraviti vsaj za 4 ECTS izbirnih strokovnih predmetov.
  

Predmet	Skupina	Zimski			Poletni			ECTS
Elementarna matematika	A	2	2	0	2	2	0	10
Didaktika matematike I	A	2	2	0	2	2	0	8
Didaktika matematike II	A	2	2	0	2	2	0	8
Psihologija učenja in pouka	A	2	1	0	2	1	0	7
Didaktika I	A	0	0	0	2	1	0	3
Pedagogika z andragogiko	A	2	0	0	2	0	0	5
Pedagoška praksa	A	0	6	0	0	6	0	15
Statistika v šoli	B	2	2	0	0	0	0	4
Zgodovina matematike	B	2	1	0	0	9	0	4
Programska oprema pri pouku	B	3	0	0	0	0	0	7
		12	15	0	12	14	0	60
			27			26

Namesto vsebin, ki jih je študent morebiti že opravil, izbira med drugimi vsebinami, ki se izvajajo na programu Pedagoška matematika. Skupaj mora opraviti za 60 ECTS obveznosti.

• Diplomant univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika se lahko vpiše v 3. letnik enovitega magistrskega programa Pedagoška matematika. Njegove obveznosti so:

Predmet	Skupina	Zimski			Poletni			ECTS
Algebra II	A	3	2	0	0	0	0	6
Algebra III	A	0	0	0	3	2	0	6
Splošna topologija	A	2	2	0	0	0	0	5
Elementarna matematika	A	2	2	0	2	2	0	10
Programska oprema pri pouku	A	0	0	0	3	0	3	8
Didaktika matematike I	A	2	2	0	2	2	0	8
Psihologija učenja in pouka	A	2	1	0	2	1	0	7
Didaktika I	A	0	0	0	2	1	0	3
Zgodovina matematike	A	2	1	0	0	0	0	4
Seminar I	A	0	0	0	0	0	2	3
		13	10	0	14	8	5	60
			23			27

Obveznosti za 4. letnik: V četrtem letniku študent namesto izpita iz predmeta Zgodovina matematike opravi izpit iz predmeta Simbolno računanje in dinamična geometrija. Poleg tega mora zbrati 20 kreditnih točk iz opravljenih izpitov pri izbirnih predmetov. Od tega vsaj 15 kreditnih točk na naših študijskih programih. 5 kreditnih točk lahko zbere iz predmetov na Oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti ali drugje. Pri tem ne štejejo izpiti iz vsebin, ki jih je opravil že na študiju Finančne matematike.

 

• Možen je prehod iz starih univerzitetnih študijskih programov, pri čemer se na podlagi doseženih kreditnih točk v predhodnem programu določi, v kateri letnik se lahko kandidat vpiše. Pri priznavanju izpitov se uporablja naslednja tabela:
  

Univerzitetni študij Matematike - Pedagoška, Uporabna ali Teoretična smer	Enovit magistrski program Pedagoška matematika
Analiza 1	Analiza 1 in Proseminar A
Algebra 1	Algebra 1
Računalniški praktikum	Računalniški praktikum in Uvod v programiranje
Fizika	Fizika 1 in Fizika 2
Analiza 2	Analiza 2
Algebra 2	Algebra 2 in Algebra 3
Topologija	Splošna topologija in Uvod v geometrijsko topologijo
Računalništvo	Programiranje 1
Teorija množic	Logika in množice
Diskretna matematika I	Diskretna matematika 1
Analiza 3	Analiza 3
Teorija mere	Teorija mere
Numerične metode	Uvod v numerične metode
Geometrija	Afina in projektivna geometrija
Diferencialna geometrija	Diferencialna geometrija
Astronomija	Astronomija
Psihologija pouka in učenja	Psihologija učenja in pouka
Seminar 1	Seminar 1
Verjetnostni račun	Verjetnost in statistika
Elementarna matematika	Elementarna matematika
Metodika matematike	Didaktika matematike 1, Zgodovina matematike, Pedagoška praksa
Elementarna matematika in Metodika matematike	Elementarna matematika, Zgodovina matematike, Pedagoška praksa, Didaktika matematike 1 in Didaktika matematika 2
Klasična fizika	Teoretična fizika
Učenje z računalnikom	Informacijska tehnologija v izobraževanju 1
Pedagogika z andragogiko	Pedagogika z andragogiko
Didaktika I	Didaktika 1

• Pri enakih pogojih kot pri prejšnjih točkah je možen tudi prehod iz primerljivih višješolskih, visokošolskih strokovnih ter univerzitetnih študijskih programov s področja matematike na drugih univerzah, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis na univerzitetni študij.

• Diplomant študijskih programov Matematika ali Finančna matematika druge stopnje mora opraviti pedagoški paket v obsegu 60 ECTS. Pedagoški paket obsega izpite iz predmetov Psihologija učenja in pouka, Pedagogika z andragogiko, Didaktika 2, Elementarna matematika, Didaktika matematike 1 in 2 ter Pedagoško prakso.
  

• Diplomant, ki ima končan `nebolonjski' dodiplomski študijski program Matematika - teoretične, ali uporabne smeri mora opraviti pedagoški paket v obsegu 60 ECTS. Pedagoški paket obsega izpite iz predmetov Psihologija učenja in pouka, Pedagogika z andragogiko, Didaktika 2, Elementarna matematika, Didaktika matematike 1 in 2 ter Pedagoško prakso.

• Pod enakimi pogoji kot v prejšnjih odstavkih je možen tudi prehod iz primerljivih univerzitetnih študijskih programov s področja matematike na drugih univerzah v Sloveniji in tujini, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis na univerzitetni študij.

Predmetnik

Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS,
UŠD = predvideno število ur študentovega dela pri posameznem predmetu.

1. letnik

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Analiza I	4	4	0	9	270	4	4	0	9	270	18	540
Algebra I	3	3	0	7	210	3	3	0	7	210	14	420
Logika in množice	2	2	0	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Računalniški praktikum	1	0	3	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Uvod v programiranje	0	0	0	0	0	2	1	1	6	180	6	180
Fizika I	0	0	0	0	0	3	3	0	6	180	6	180
Izbirni predmet	1	2	0	2	60	1	2	0	2	60	4	120
Vsota	11	11	3	30	900	13	13	1	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	165	165	45			195	195	15

Izbirna predmeta

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Proseminar A	2	2	0	2	60	0	2	0	2	60	4	120
Proseminar B	0	2	0	2	60	2	2	0	2	60	4	120

Opomba: Proseminarja A in B sta izbirna. Proseminar A je namenjen ponovitvi srednješolske matematike, Proseminar B pa je namenjen boljšim študentom. Izpit iz Proseminarja A je ob koncu prvega semestra, izpit iz Proseminarja B pa ob koncu drugega semestra. Ure iz vaj pri obeh Proseminarjih so namenjene tudi podpori pouku pri vseh ostalih predmetih prvega letnika.

2. letnik

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Analiza II	4	3	0	7	210	4	3	0	7	210	14	420
Fizika II	3	3	0	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Algebra II	3	2	0	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Algebra III	0	0	0	0	0	3	2	0	6	180	6	180
Splošna topologija	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Afina in projektivna geometrija	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Elementarna matematika	2	2	0	6	180	2	2	0	5	150	11	330
Programska oprema pri pouku	0	0	0	0	0	3	0	3	7	210	7	210
Vsota	14	12	0	30	900	14	9	3	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	210	180	0			210	135	45

3. letnik

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Analiza III	3	3	0	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Uvod v numerične metode	3	3	0	6	180	0	0	0	0	0	6	180
Verjetnost in statistika	2	2	0	5	150	2	2	0	5	150	10	300
Didaktika matematike I	2	2	0	4	120	2	2	0	4	120	8	240
Psihologija učenja in pouka	2	1	0	3	90	2	1	0	4	120	7	210
Didaktika I	0	0	0	0	0	2	1	0	3	90	3	90
Astronomija	2	1	0	3	90	2	1	0	4	120	7	210
Simbolno računanje in dinamična geometrija	0	0	0	0	0	2	0	2	5	150	5	150
Seminar I	0	0	2	3	90	0	0	0	0	0	3	90
Strokovni izbirni predmet	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Vsota	14	12	2	30	900	14	9	2	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	210	180	30			210	135	30

Opomba: Izbirni predmet je eden od predmetov iz skupine B navedenih v 4. letniku.

4. letnik

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Didaktika matematike II	2	2	0	4	120	2	2	0	4	120	8	240
Pedagogika z andragogiko	3	0	0	3	60	2	0	0	2	90	5	150
Pedagoška praksa	0	6	0	7	210	0	6	0	8	240	15	450
Statistika v šoli	2	2	0	4	120	0	0	0	0	0	4	120
Zgodovina matematike	2	1	0	4	120	0	0	0	0	0	4	120
Seminar II	0	0	2	3	90	0	0	0	1	30	4	120
Strokovni izbirni predmet I	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Strokovni izbirni predmet II	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Strokovni izbirni predmet III	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Splošni izbirni predmet	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Vsota	11	13	2	30	900	12	10	0	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	165	195	30			180	150	0

Strokovni izbirni predmeti

		Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	Skupina	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Teoretična fizika	B1	2	1	0	3	90	2	1	0	4	120	7	210
Naravoslovna obzorja	B1	3	1	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Projektno delo v fiziki	B1	0	0	0	0	0	0	2	0	3	90	3	90
Uvod v diferencialno geometrijo	B	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Programiranje I	B	2	1	1	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Diskretna matematika I	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Algebraične krivulje	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Mehanika I	B	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Numerična linearna algebra	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Matematično modeliranje	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Teorija kodiranja in kriptografija	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Optimizacija I	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Finančna matematika I	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Teorija števil	B	3	1	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Uvod v geometrijsko topologijo	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Izobraževalna gradiva	B	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Informacijska tehnologija v izobraževanju I	B	2	0	2	5	150	0	0	0	0	0	5	150

Opombe: Predmeti označeni z B in B1 so strokovni izbirni predmeti, izmed katerih mora študent zbrati 15 kreditnih točk, od tega vsaj 5 kreditnih točk iz fizikalnih predmetov B1. 5 kreditnih točk je splošno izbirnih, priporočamo pa izbiro ponujenih predmetov na Oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti.

5. letnik

	Zimski					Poletni					Skupaj
Predmet	P	V	L	ECTS	UŠD	P	V	L	ECTS	UŠD	ECTS	UŠD
Matematična obzorja	3	1	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Sodobni trendi v izobraževanju matematike	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Strokovni izbirni predmet I	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Strokovni izbirni predmet II	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Strokovni izbirni predmet III	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Strokovni izbirni predmet IV	2	2	0	5	150	0	0	0	0	0	5	150
Splošni izbirni predmet	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Splošni izbirni predmet	0	0	0	0	0	2	2	0	5	150	5	150
Magistrsko delo in zaključni izpit	0	0	0	0	0	0	1	0	20	600	20	600
Vsota	13	11	0	30	900	4	5	0	30	900	60	1800
Vsota semesterskih ur	195	165	0			60	70	0

Študent mora zbrati vsaj 10 kreditnih točk pri strokovnih izbirnih predmetih izmed predmetov v skupinah

M1 Analiza in mehanika
M2 Algebra in diskretna matematika
M3 Geometrija in topologija
M4 Numerična matematika
M5 Verjetnost, statistika in finančna matematika
R1 Računalniška matematika

na drugostopenjskem študijskem programu Matematika (predmeti so eksplicitno našteti v vlogi in v brošuri), ali izmed pedagoških predmetov, ki se izvajajo na FMF. Študent mora tudi zbrati tudi vsaj 10 kreditnih točk za strokovne izbirne predmete na pedagoškem področju, ki jih izvaja FF. 

Pedagoški predmeti, ki se izvajajo na FMF: 

Predmet	Ure		ECTS	Ure št. dela
Matematika v kontekstu	2	2	5	150
Matematika za nadarjene	2	2	5	150
Informacijska tehnologija v izobraževanju II	2	2	5	150
Učenje na daljavo	2	2	5	150
Simulacije v izobraževanju	2	2	5	150

Pedagoški predmeti, ki se izvajajo na FF:

Predmet	Ure			ECTS	Ure št. dela
Zgodovina vzgoje in izobraževanja	3	0	1	5	150
Didaktične strategije	4	0	0	5	150
Obča andragogika	4	0	0	5	150
Andragoška didaktika	2	0	2	5	150
Andragogika ciljnih skupin	3	0	1	5	150
Poklicna pedagogika in andragogika	4	0	0	5	150
Teorija vzgoje	4	0	0	5	150
Pedagoška obravnava otrok s posebnimi potrebami	4	0	2	7	210
Uvod v pedagoško metodologijo	2	2	0	5	150