Domov > Študij matematike > Enoviti magistrski študijski program Pedagoška matematika > Teoretična fizika

Študijski program: pedagoška matematika
Stopnja: druga
Študijska smer: /
Steber programa: Strokovni izbirni
Letnik študija: tretji, četrti ali peti
Semester: prvi in drugi

Predavanja: 60 ur
Vaje: 30 ur
Seminar: 0 ur

Število ECTS kreditov: 7

Jezik: slovenski
Posebnosti: Teoretična fizika je področje, kjer si obe naravoslovni vedi (fizika in matematika) prideta najbliže: Matematična znanja so v teoretični fiziki uporabljena za opis doslej opazljivih pojavov in za iskanje odgovorov na odprta vprašanja v fiziki. Učitelji matematike bodo vedenje o uporabnosti matematičnega znanja prenesli na dijake v srednjih šolah.

Teoretična fizika

Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet seznani študente z osnovnimi fizikalnimi teorijami. Uči jih matematičnega opisa in razumevanja fizikalnih pojavov ter samostojnega reševanja preprostih fizikalnih problemov-to je analize problema, iskanja enačb gibanja in robnih pogojev za dani problem, razpoznavanja simetrij, reševanje enačb ter interpretacije rešitev. Pregledno jih seznani z uporabnostjo matematičnih modelov in teorij na različnih področjih fizike in z omejeno veljavnostjo modelov in teorij. Navdušuje jih za iskanje pojavov v naravoslovju, za opis katerih so matematična znanja, ki so si jih pridobili med študijem, uporabna. Zato je poseben poudarek na ilustracijah s številnimi primeri z vseh področij fizike.

Opis vsebine


V oklepajih so navedena poglavja, med katerimi študentje lahko izbirajo.

Temeljna literatura

Predvideni študijski dosežki

Znanje in razumevanje
Med znanja, ki jih naj študent osvoji, sodi spoznanje, da za uporabo matematičnih znanj v fiziki skoraj ni omejitve. Nauči se analizirati preproste fizikalne probleme, jih opisati z matematičnimi modeli in interpretirati rezultate. Tega brez razumevanja ne more opraviti. Ob tem pa utrdi znanje matematike in poglobi razumevanje.

Uporaba
Vsaj nekaj pri tem predmetu pridobljenega znanja bo kot učitelj lahko prenesel na dijake. Širše poznavanje problemov pa mu bo pomagalo, da bo probleme dijakom predstavil pregledno, preprosto in zanimivo. Znanje bo koristno uporabil tudi, kdor bo delo učitelja zamenjal za delo v gospodarstvu.

Refleksija
Uporaba že osvojenih matematičnih znanj pomaga študentu poglobiti razumevanje matematičnih problemov, hkrati pa mu pokaže nove močnosti za uporabo matematičnih znanj.

Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet
Sposobnost opaziti problem, ga analizirati, poiskati način reševanja problema in razpoznati, ali je rešitev, ki jo je našel, smiselna.

Metode poučevanja in učenja

Poleg predavanj in vaj opravijo študentje tudi domače naloge in eno seminarsko nalogo, pri kateri se študent skupaj z učiteljem ali asistentom loti nekega konkretnega problema, ga analizira, poišče zanj primeren model za opis problema, poišče ustrezne enačbe gibanja ter robne in začetne pogoje. Enačbe reši analitično ali numerično. Interpretira rešitev. Študent izbere bodisi med problemi, ki mu jih predlagata učitelj in asistent ali pa nalogo predlaga sam.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

/

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Metode evalvacije kakovosti

Sestavljalec učnega načrta

prof. dr. Norma Susana Mankoč Borštnik