Magistrski in doktorski študij statistike

Strokovni naziv:

Magister znanosti
Doktor znanosti 

Opis:

Magistrski študij statistike je skupni študijski program Biotehniške fakultete, Ekonomske fakultete, Fakultete za družbene vede, Fakultete za matematiko in fiziko ter Medicinske fakultete.

Študij je namenjen je poglabljanju temeljnih znanj iz statistične teorije in znanj, ki so specifična za posamezne znanstvene discipline in panoge ter za posamezne uporabnike. Ciljna publika so izvajalci empiričnih raziskav, strokovnjaki v državni upravi, upravljalci podatkovnih baz in učitelji na vseh nivojih izobraževanja. Diplomant dobi znanstveni naslov magister znanosti.

Študij je organiziran v obliki štirih modulov: Biostatistika, Družboslovna statistika, Matematična statistika in Uradna statistika.

Pogoji za vpis

Na univerzitetni podiplomski program Statistika, se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil univerzitetni dodiplomski študij s povprečno oceno 8 ali več. Izjemoma se lahko vpišejo tudi drugi, ki so se izkazali z znanstvenimi članki, z dokumentiranimi strokovnimi dosežki, nagrajenimi študentskimi raziskovalnimi nalogami in visoko oceno pri diplomski nalogi (9 ali 10). Na modul Matematična statistika se lahko vpišejo le kandidati z ustrezno matematično predizobrazbo, kar pomeni tehniško ali naravoslovno diplomo, kjer so poslušali predmet matematika vsaj dve leti. Predvideno število vpisnih mest v 1. letnik je 40 vsako leto.

Pogoji za napredovanje

Iz I. v II. letnik lahko napreduje študent, ki je opravil obveznosti v obsegu 45 kreditnih točk (KT). Na doktorski študij se lahko vpišejo kandidati, ki so na magistrskem študiju zbrali najmanj 60 KT, za naslednji letnik pa morajo imeti vsaj 90 KT in izdelano magistrsko nalogo (45 KT) oziroma odobren neposreden prehod na doktorski študij.

Obveznosti

Študent mora zbrati za pridobitev magisterija skupaj 120 KT. Kdor je vpisan v modul Matematična statistika, mora po predložitvi magistrskega dela in pred njegovim zagovorom opraviti še magistrski izpit.

Predmetnik

Prvi letnik študija je skupen za vse module in obsega tri predmete (po 12 KT) in dva seminarja (po 6 KT), skupaj je vreden 48 KT.

• Perman: Verjetnost in statistika, 24 ur P, 12 ur SE, skupaj 36 ur, 12 KT (v zimskem semestru).
• Batagelj, Blejec: Informacijska tehnologija v analizi podatkov, 24 ur P, 12 ur SE, skupaj 36 ur, 12 KT (v zimskem semestru).
• Ferligoj, Omladič V.: Multivariatna analiza, 24 ur P, 12 ur SE, skupaj 36 ur, 12 KT ( v letnem semestru).
• Bregar: Seminar iz uradne statistike, 18 ur SE, 6 KT (v letnem semestru).
• Cedilnik: Seminar iz matematike, 18 ur SE, 6 KT (v zimskem semestru).
  

Predmetnik drugega letnika je odvisen od modula. V vsakem modulu sta dva obvezna predmeta (po 12 KT) in dva izbirna predmeta (po 12 KT). Študent izbere dva predmeta iz predpisanega seznama. Skupna vrednost drugega letnika znaša 48 KT.

Vseh predmetov v obeh letnikih je praviloma 7 in dva seminarja. Z opravljanjem izpitov in drugih obveznosti lahko študent zbere 90 KT. Z izdelanim magistrskim delom dobi še 30 KT.