Visokošolski strokovni študij praktične matematike (vpis v 1. letnik ni več mogoč)
Strokovni naslov:
diplomirani inženir matematike, diplomirana inženirka matematike
Okrajšava: dipl. inž. mat.
Opomba: glej tudi nov bolonjski program Praktična matematika I. stopnja (visokošolski strokovni program).
Trajanje študija:
3 leta + praktično usposabljanje + diplomska naloga.
Temeljni cilji, kompetence in zaposlitvene možnosti:
Diplomant ima poleg osnov splošne matematike dovolj praktičnega znanja fizike, numerične matematike, računalništva in statistike, da se lahko zaposli v gospodarski organizaciji (računalniškem centru, pri organizaciji proizvodnje, reševanju konkretnih problemov skupaj z drugimi strokovnjaki itd.), javni upravi, statističnem zavodu ali kaki drugi ustanovi, kjer lahko svoje znanje koristno uporabi.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V visokošolski strokovni študijski program Praktična matematika se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Za vpis v višji letnik je potrebno opraviti izpite iz vseh predmetov tekočega letnika, razen morda enega, pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
- za vpis v 2. letnik: Matematika I, Linearna algebra in Računalniški praktikum,
- za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika in Matematika II, Numerične metode I ter Računalništvo I.
Za vpis v 2. letnik je dodatni pogoj opravljen sistematski zdravniški pregled.
Za vpis v 2. in 3. letnik je dodatni pogoj opravljena Športna vzgoja (podpis v indeksu).
Pogoji za ponavljanje letnika
Splošni pogoji:
a) potrebno je opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (pri tem se upošteva obseg predmetov po urah, vpisanih v indeksu; predmet Športna vzgoja se ne upošteva),
b) vse izpite iz nižjih letnikov,
c) ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smer ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Izjema pogoja a):
- za ponavljanje 1. letnika zadostuje, če študent opravi izpit iz predmetov Matematika I in Računalniški praktikum.
V š. l. 2008/09 bo ponovni vpis v 1. letnik predvidoma možen samo v nov bolonjski program Praktična matematika, VSŠ. Vpis v 1. letnik po starem programu predvidoma ne bo več mogoč.
Praktično usposabljanje
V okviru študijskega programa Praktična matematika morajo študenti opraviti praktično usposabljanje v gospodarskih družbah ali drugih ustanovah. Temeljni cilj praktičnega usposabljanja je soočenje teoretičnih znanj s prakso in neposredno usposabljanje za reševanje praktičnih problemov.
Pogoji za končanje študija
Za končanje študija mora študent:
- opraviti vse izpite,
- zbrati vse podpise (frekvence in inskripcije),
- opraviti praktično usposabljanje,
- izdelati in zagovarjati diplomsko nalogo.
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Praktična matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča ustrezna študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:
- primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja
Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1- 5 pa negativne ocene.
Predmetnik
Podatki v tabelah so podani za zimski in poletni semester. Vsak semester traja 15 tednov.
Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
Skupaj = skupno število ur predavanj in vaj pri predmetu,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS.
1. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | ECTS | Skupaj |
| Matematika I | 4 | 4 | 0 | 4 | 4 | 0 | 19 | 240 |
| Linearna algebra | 3 | 3 | 0 | 3 | 3 | 0 | 15 | 180 |
| Fizika | 4 | 0 | 3 | 4 | 0 | 3 | 17 | 210 |
| Računalniški praktikum | 0 | 1 | 3 | 0 | 1 | 3 | 9 | 120 |
| Športna vzgoja | 0 | 2 | 0 | 0 | 2 | 0 | 0 | |
| Skupaj | 60 | 750 | ||||||
2. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | ECTS | Skupaj |
| Matematika II | 4 | 4 | 0 | 4 | 4 | 0 | 19 | 240 |
| Numerične metode I | 2 | 1 | 1 | 2 | 1 | 1 | 9 | 120 |
| Diskretna matematika | 2 | 2 | 0 | 2 | 2 | 0 | 10 | 120 |
| Računalništvo I | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 3 | 12 | 150 |
| Statistika | 2 | 1 | 1 | 2 | 1 | 1 | 10 | 120 |
| Športna vzgoja | 0 | 2 | 0 | 0 | 2 | 0 | 0 | |
| Skupaj | 60 | 750 | ||||||
3. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | ECTS | Skupaj |
| Matematika III | 2 | 2 | 0 | 2 | 2 | 0 | 10 | 120 |
| Numerične metode II | 2 | 1 | 1 | 2 | 1 | 1 | 9 | 120 |
| Mehanika | 2 | 2 | 0 | 2 | 2 | 0 | 10 | 120 |
| Optimizacija | 2 | 2 | 0 | 2 | 2 | 0 | 9 | 120 |
| Matematično modeliranje | 1 | 0 | 3 | 1 | 0 | 3 | 10 | 120 |
| Računalništvo II | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 3 | 12 | 150 |
| Skupaj | 60 | 750 | ||||||