Praktična matematika I. stopnja
Stopnja študija:
visokošolski strokovni program prve stopnje
Predvideni strokovni naslov:
Diplomirani matematik (VS) oziroma diplomirana matematičarka (VS).
Okrajšava: dipl. mat. (VS).
Trajanje:
3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS
Temeljni cilji:
Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Praktična matematika je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben uporabljati svoje matematično znanje v delovnem procesu v informacijsko-računalniškem, tehnološkem, logističnem sektorju gospodarstva in drugje.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost kritične presoje rešitev,
- sposobnost uporabe znanja v praksi,
- sposobnost strokovnega dela v skupini,
- sposobnost uporabe in spremljanja strokovne literature,
- sposobnost spremljanja strokovnih informacij na spletu,
- sposobnost pisne in ustne predstavitve strokovnih tem,
- sposobnost prilagoditve novim računalniškim okoljem,
- razumevanje vloge poglobljenega znanja informacijskih tehnologij,
- sposobnost razločevanja statistično pomembnih lastnosti,
- vseživljenjsko učenje.
Predmetnospecifične kompetence:
- sposobnost uporabe matematičnih orodij pri reševanju praktičnih problemov,
- sposobnost odkrivanja matematičnih procesov v delovnem okolju,
- sposobnost analize dobljenih rezultatov,
- sposobnost predstavitve rezultatov,
- sposobnost uporabe matematičnih orodij v vsakdanjem okolju,
- sposobnost uvajanja in priprave nadgradenj programske opreme,
- sposobnost optimizacije poslovnega procesa,
- sposobnost matematičnega modeliranja tehnoloških procesov,
- sposobnost uporabe numeričnih metod za reševanje matematičnih problemov.
Zaposlitvene možnosti:
Diplomanti študijskega programa Matematika imajo možnosti za zaposlovanje v:
- informacijskem sektorju gospodarstva (programerji, razvijalci informacijskih tehnologij, skrbniki strežnikov, podpora uporabnikom),
- tehnološkem in logističnem sektorju gospodarstva,
- v statističnih službah pri načrtovanju anket,
- pri statistični obdelavi podatkov,
- v informacijski in matematični podpori v finančnih inštitucijah,
- javni upravi in drugje.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V program se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
Če je vpis omejen, so kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi oziroma maturi (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Za vpis v višji letnik je potrebno opraviti najmanj za 54 ECTS iz opravljenih izpitov iz predmetov tekočega letnika. Za vpis v 3. letnik je poleg tega potrebno opraviti vse izpite 1. letnika.
Za vpis v 2. letnik je dodatni pogoj opravljen sistematski zdravniški pregled.
Pogoji za ponavljanje letnika
Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),
b) vse izpite iz nižjih letnikov.
Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji študijski smeri ali študijskem programu.
Pogoji za končanje študija
Za končanje študija mora študent zbrati vse podpise (frekvence in inskripcije) in opraviti vse izpite iz predmetov po učnem programu.
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Praktična matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OM FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:
- primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja
Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s Statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1 - 10, pri čemer so 6 - 10 pozitivne, 1 - 5 pa negativne ocene.
Prehodi iz drugih študijskih programov
Možen je prehod iz starega visokošolskega strokovnega programa Praktična matematika. Pri priznavanju izpitov se uporablja naslednja tabela:
| Nebolonjski visokošolski | Prenovljeni, bolonjski visokošolski |
|---|---|
| strokovni program Praktična matematika | strokovni program Praktična matematika |
| Matematika 1 |
Matematika 1 |
| Linearna algebra |
Linearna algebra |
| Računalniški praktikum |
Računalniški praktikum in Uvod v programiranje |
| Fizika |
Uvod v fiziko, Matematična orodja v fiziki in Izbrana poglavja iz fizike |
| Matematika 2 |
Matematika 2 |
| Numerične metode 1 |
Numerične metode 1 |
| Numerične metode 2 |
Numerične metode 2 in 3 |
| Statistika |
Verjetnost in Statistika |
| Računalništvo 1 |
Programiranje 1 in Programiranje 2 |
| Matematika 3 |
Diferencialne enačbe in Parcialne diferencialne enačbe |
| Optimizacija |
Optimizacija |
| Mehanika |
Mehanika in Dinamično modeliranje |
| Matematično modeliranje |
Matematično modeliranje |
| Računalništvo 2 |
Računalništvo 1 in Računalništvo 2 |
Možen je prehod iz starega univerzitetnega študijskega programa Matematika. Pri priznavanju izpitov se uporablja naslednja tabela:
| Nebolonjski univerzitetni | Prenovljeni, bolonjski visokošolski strokovni program |
|---|---|
| program Matematika | Praktična matematika |
| Analiza 1 |
Matematika 1 |
| Algebra 1 |
Linearna algebra |
| Računalniški praktikum |
Računalniški praktikum in Uvod v programiranje |
| Fizika |
Uvod v fiziko, Matematična orodja v fiziki in Izbrana poglavja iz fizike |
| Analiza 2 |
Matematika 2 |
| Numerična linearna algebra |
Numerične metode 1 |
| Numerične analiza | Numerične metode 2 in 3 |
| Teorije množic, Diskretna matematika 1 in Algebra 2 |
Algebra in diskretna matematika |
| Diskretne strukture 1 in 2 ter Algebra 2 | Algebra in diskretna matematika |
| Verjetnostni račun |
Verjetnost in Statistika |
| Računalništvo 1 |
Programiranje 1 in Programiranje 2 |
| Analiza 3 |
Diferencialne enačbe in Parcialne diferencialne enačbe |
| Mehanika |
Mehanika in Dinamično modeliranje |
Možen je prehod iz starega višješolskega študijskega programa Matematika. Pri priznavanju izpitov se uporablja naslednja tabela:
| Nebolonjski višješolski program | Prenovljeni, bolonjski visokošolski |
|---|---|
| Matematika | strokovni program Praktična matematika |
| Analiza 1 |
Matematika 1 |
| Algebra 1 |
Linearna algebra |
| Računalniški praktikum |
Računalniški praktikum in Uvod v programiranje |
| Fizika |
Uvod v fiziko, Matematična orodja v fiziki in Izbrana poglavja iz fizike |
| Analiza 2 |
Matematika 2 |
Možen je prehod iz novega, bolonjskega, univerzitetnega študijskega programa Matematika. Pri priznavanju izpitov se uporablja naslednja tabela:
| Prenovljeni, bolonjski univerzitetni | Prenovljeni, bolonjski visokošolski |
|---|---|
| študijski program Matematika | strokovni program Praktična matematika |
| Analiza 1 |
Matematika 1 |
| Algebra 1 |
Linearna algebra |
| Računalniški praktikum |
Računalniški praktikum |
| Uvod v programiranje |
Uvod v programiranje |
| Fizika 1 in 2 |
Uvod v fiziko, Matematična orodja v fiziki in Izbrana poglavja iz fizike |
| Analiza 2 |
Matematika 2 |
| Programiranje 1 |
Programiranje 1 |
| Diskretna matematika 1 in Algebra 2 |
Algebra in diskretna matematika |
| Uvod v numerične metode in Numerična linearna algebra |
Numerične metode 1 |
| Verjetnost in statistika |
Verjetnost in Statistika |
| Analiza 3 |
Diferencialne enačbe in Parcialne diferencialne enačbe |
| Osnove podatkovnih baz |
Podatkovne baze |
| Mehanika 1 |
Mehanika |
| Matematično modeliranje |
Matematično modeliranje |
Možen je prehod iz novega, bolonjskega, univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika. Pri priznavanju izpitov se uporablja naslednja tabela:
| Prenovljeni, bolonjski univerzitetni | Prenovljeni, bolonjski visokošolski |
|---|---|
| študijski program Finančna matematika | strokovni program Praktična matematika |
| Analiza 1 in 2 |
Matematika 1 |
| Algebra 1 |
Linearna algebra |
| Računalniški praktikum |
Računalniški praktikum |
| Uvod v programiranje |
Uvod v programiranje |
| Analiza 3 |
Diferencialne enačbe |
| Diskretna matematika 1 in Algebra 1 | Algebra in diskretna matematika |
| Numerične metode 1 in 2 |
Numerične metode 1 |
| Verjetnostni račun 1 |
Verjetnost |
| Statistika 1 |
Statistika |
| Optimizacijske metode |
Optimizacija |
| Osnove podatkovnih baz | Podatkovne baze |
| Matematično modeliranje |
Matematično modeliranje |
- Pri enakih pogojih kot pri prejšnjih točkah je možen tudi prehod iz primerljivih visokošolskih strokovnih študijskih programov s področja matematike na drugih univerzah, če kandidat izpolnjuje splošne pogoje za vpis. O pogojih za dokončanje študija odloča študijska komisija OM FMF.
Predmetnik
Legenda:
P = število ur predavanj na semester,
V = število ur avditornih vaj na semester,
L = število ur laboratorijskih vaj na semester,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS,
UŠD = predvideno število ur študentovega dela pri posameznem predmetu.
1. letnik
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | ECTS | UŠD | P | V | L | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Matematika I | 60 |
60 |
0 | 9 |
270 | 60 |
60 |
0 | 9 |
270 | 18 | 540 |
| Linearna algebra | 45 |
45 |
0 |
7 |
210 | 45 |
45 |
0 |
7 |
210 | 14 | 420 |
| Računalniški praktikum | 15 |
0 |
30 |
3 |
90 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 |
90 |
| Uvod v programiranje | 15 |
0 | 30 |
3 |
90 | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 3 |
90 |
| Programiranje I | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 | 15 |
0 | 45 |
4 |
120 | 4 |
120 |
| Matematika v praksi |
0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 30 | 15 |
15 |
4 |
150 | 4 |
120 |
| Uvod v fiziko |
45 |
0 | 0 | 3 |
90 | 0 |
0 |
45 |
2 |
60 | 5 |
150 |
| Zunanji izbirni predmet |
30 |
30 | 0 | 5 |
150 | 0 |
0 |
0 |
0 |
0 | 5 |
150 |
| Zunanji izbirni predmet |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 |
0 | 4 |
120 | 4 |
120 |
| Vsota | 210 |
135 |
60 |
30 | 900 | 180 |
135 |
105 |
30 | 900 | 60 | 1800 |
Zunanju izbirni predmet
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | ECTS | UŠD | P | V | L | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Tuji jezik - Angleščina |
30 |
15 |
0 | 5 |
150 |
30 |
15 |
0 | 4 |
120 | 9 |
270 |
Opomba: Poleg tujega jezika - angleščine lahko študenti izbirajo tudi med drugimi predmeti, ki se predavajo na visokošolskih strokovnih programih Univerze v Ljubljani, npr. na programu VPEŠ na Ekonomski fakulteti, na programih tehniških fakultet, itd.
2. letnik
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | ECTS | UŠD | P | V | L | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Matematika II |
45 |
45 |
0 | 6 |
180 | 45 |
45 |
0 | 6 | 180 | 12 | 360 |
| Numerične metode I |
30 |
15 |
15 |
5 |
150 | 30 |
15 |
15 |
5 |
150 | 10 |
300 |
| Računalniška orodja v matematiki |
15 |
0 |
30 |
3 |
90 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 |
90 |
| Programiranje II |
30 |
0 | 30 |
5 |
150 | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 5 |
150 |
| Algebra in diskretna matematika |
45 |
45 |
0 |
6 |
180 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6 |
180 |
| Verjetnost |
30 |
30 |
0 | 5 | 150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 | 150 |
| Statistika |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 |
15 |
5 |
150 | 5 |
150 |
| Matematična orodja v fiziki |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 45 |
0 |
45 |
6 |
180 | 6 |
180 |
| Komuniciranje v matematiki |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
30 |
0 | 3 |
90 | 3 |
90 |
| Diferencialne enačbe |
0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
30 |
0 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Vsota | 195 |
135 |
75 |
30 | 900 | 180 |
135 |
75 |
30 | 900 | 60 | 1800 |
3. letnik
| Zimski | Poletni | Skupaj | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | ECTS | UŠD | P | V | L | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Parcialne diferencialne enačbe |
30 |
30 |
0 | 5 |
150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 |
150 |
| Optimizacija |
45 |
45 |
0 | 6 |
180 |
0 |
0 |
0 | 0 |
0 |
6 | 180 |
| Računalništvo I |
30 |
0 |
45 |
5 |
150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 |
150 |
| Mehanika |
30 |
15 |
15 |
5 |
150 | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 5 |
150 |
| Projektno delo |
0 | 30 |
0 |
4 |
120 | 0 | 0 | 0 |
0 |
0 | 4 | 120 |
| Praktično usposabljanje |
0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 0 | 0 | 0 | 15 |
450 | 15 |
450 |
| Strokovni izbirni predmet I | 30 |
15 |
15 |
5 |
150 | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 |
5 | 150 |
| Strokovni izbirni predmet II | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 |
15 |
5 | 150 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni predmet III | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 |
15 |
5 | 150 | 5 | 150 |
| Strokovni izbirni predmet IV | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 30 |
15 |
15 |
5 |
150 |
5 | 150 |
| Vsota | 165 | 135 |
75 |
30 | 900 | 90 |
45 |
45 |
30 | 900 | 60 | 1800 |
Strokovni izbirni predmeti
| Zimski | Poletni | Skupaj | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | Skupina | P | V | L | ECTS | UŠD | P | V | L | ECTS | UŠD | ECTS | UŠD |
| Geometrija krivulj in ploskev |
B | 30 |
30 |
0 | 5 |
150 | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 5 | 150 |
| Numerične metode II |
B | 30 |
15 |
15 |
5 |
150 | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 5 | 150 |
| Programiranje III |
B | 30 |
0 | 45 |
5 |
150 | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 5 | 150 |
| Izbrana poglavja iz fizike |
B | 30 |
0 |
30 |
5 | 150 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 | 150 |
| Numerične metode III |
B | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 | 15 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Matematično modeliranje |
B1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 |
15 |
5 | 150 | 5 | 150 |
| Modeliranje in upravljanje sistemov |
B1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 |
15 |
5 | 150 | 5 | 150 |
| Dinamično modeliranje |
B1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 |
15 |
5 | 150 | 5 | 150 |
| Diskretno modeliranje |
B1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
15 | 15 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Podatkovne baze |
B | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
0 |
30 |
5 | 150 | 5 | 150 |
| Računalništvo II |
B | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 30 |
0 | 45 |
5 |
150 | 5 |
150 |
| Diskretna matematika II |
B | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 |
30 |
0 | 5 | 150 | 5 | 150 |
| Računalniška varnost |
B | 0 |
0 |
0 | 0 |
0 | 30 |
15 |
15 |
5 |
150 | 5 | 150 |
Opombe: