Matematika - pedagoška smer
Strokovni naslov:
Profesor matematike, profesorica matematike.
Okrajšava: prof. mat.
Trajanje:
4 leta (8 semestrov) + diplomsko delo in diplomski izpit.
Temeljni cilji:
Temeljni cilj Pedagoške smeri študijskega programa Matematika je usposobiti učitelja, ki bo imel ustrezna pedagoška in strokovna znanja za poučevanje matematike v srednjih šolah.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost abstrakcije in analize problemov,
- sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
- sposobnost posredovanja znanja.
Predmetnospecifične kompetence:
- poznavanje temeljnih matematičnih disciplin (kot so algebra, analiza, geometrija),
- sposobnost logičnega razmišljanja in dokazovanja lajših izrekov,
- sposobnost načrtovanja, izvajanja in evalvacije učnega procesa,
- sposobnost refleksije lastne pedagoške prakse,
- sposobnost uveljavljanja sodobnih didaktičnih spoznanj,
- sposobnost priprave, vodenja in evalvacije projektnega pouka na področju matematike,
- sposobnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževanju,
- sposobnost uporabe za matematiko relevantne programske opreme.
Zaposlitvene možnosti:
Diplomanti lahko poučujejo matematične predmete na srednjih šolah vseh smeri. Zaposlujejo se tudi v gospodarstvu, raziskovalnih inštitucijah in javni upravi, podobno kot diplomanti študijskega programa Matematika prve in druge stopnje.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi matematika,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri maturi (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk)
- uspeh iz matematike pri poklicni maturi ali uspeh pri maturitetnem predmetu matematika (40 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk);
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Za vpis v višji letnik je potrebno opraviti izpite iz vseh predmetov tekočega letnika, razen morda enega (enosemestrski predmet šteje polovično), pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
- za vpis v 2. letnik: Analiza I, Algebra I in Računalniški praktikum,
- za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika in izpit iz predmeta Analiza II,
- za vpis v 4. letnik: vsi izpiti 1. in 2. letnika ter izpit iz predmeta Analiza III.
Za vpis v 3. in 4. letnik je dodatni pogoj opravljena Športna vzgoja (podpis v indeksu).
Pedagoški predmeti tekočega letnika niso pogoj za napredovanje v višji letnik.
Posebnost 1. letnika pedagoške matematike:
a) Obveznosti iz prvega dela predmeta Fizika, ki ga študenti 1. letnika pedagoške matematike v š. l. 2007/08 poslušajo skupaj s študenti 1. letnika matematike (bolonjski program) v 2. semestru, se ne ocenjujejo. Študent, ki je opravil obveznosti, dobi samo podpis v indeksu (frekvenca in inskripcija). Predmet se bo v š. l. 2008/09 nadaljeval v 1. semestru 2. letnika, ko bo moral študent opravljati izpit. V indeks in v informacijski sistem e-Študent se bo vpisala ocena opravljenega izpita iz celotne snovi.
b) Študenti 1. letnika pedagoške matematike poslušajo v š. l. 2007/08 predmet Računalniški praktikum (-/1/4 -/1/4) skupaj s študenti 1. letnika matematike (bolonjski program): Računalniški praktikum (1/3 -/-) in Uvod v programiranje (-/- 2/2).
Študent lahko opravi izpit iz predmeta Računalniški praktikum po starem programu (kot celoletni predmet v skupnem obsegu 150 ur), ali pa opravi izpita iz predmetov Računalniški praktikum in Uvod v programiranje po programu matematike (bolonjski program). V obeh primerih se v indeks in v informacijski sistem e-Študent vpiše samo ocena iz predmeta Računalniški praktikum.
Pogoji za ponavljanje letnika
Splošni pogoji:
a) potrebno je opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (pri tem se upošteva obseg predmetov po urah, vpisanih v indeksu; predmeta Proseminar in Športna vzgoja se ne upoštevata),
b) vse izpite iz nižjih letnikov,
c) ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Izjema pogoja a):
- za ponavljanje 1. letnika zadostuje, če študent opravi izpit iz predmeta Analiza I in izpit iz še enega predmeta ali izpit iz predmeta Algebra I in izpit iz še enega predmeta.
Izjema pogoja b):
- 3. letnik lahko ponavlja, kdor ni opravil enega izpita iz 2. letnika, izpolnjuje pa vse ostale pogoje za vpis v 4. letnik.
Pogoji za končanje študija
Za končanje študija mora študent:
- opraviti vse izpite,
- zbrati vse podpise (frekvence in inskripcije),
- opraviti prakso,
- izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo in opraviti diplomski izpit.
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OM FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:
- primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja
Načini preverjanja znanja so oprdeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.
Prehodi z drugih programov
- Diplomant visokošolskega strokovnega programa (VSP) Praktična matematika se lahko vpiše v 3. letnik pod pogojem, da je dosegel povprečno oceno vseh izpitov na VSP najmanj 8 (gre za povprečno oceno izpitov, vaj in seminarjev). Po vpisu v 3. letnik mora študent opraviti izpita iz predmetov Algebra 2 in Topologija. Oproščen je opravljanja izpita iz predmeta Numerične metode, predavanja iz predmeta Astronomija pa posluša in izpit opravlja v 4. letniku.
- Diplomant (bolonjskega) univerzitetnega študijskega programa Matematika prve stopnje se lahko vpiše v četrti letnik univerzitetnega študijskega programa Matematika-Pedagoška smer. V tem letniku mora opraviti izpita iz predmetov Psihologija pouka in učenja ter Astronomija. Opraviti mora tudi izpita iz predmetov Geometrija in Diferencialna geometrija, če izpitov iz teh vsebin še ni opravljal na študiju prve stopnje. Oproščen je opravljanja izpita iz predmeta Verjetnostni račun.
- Diplomant univerzitetnega študijskega programa Finančna matematika prve stopnje se lahko vpiše v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Matematika-Pedagoška smer. V tem letniku mora opraviti izpite iz predmetov Algebra 2, Topologija in Teorija množic. Oproščen je izpitov iz predmetov Numerične metode, Analiza 3 v 3. letniku in Verjetnostni račun v 4. letniku. Izpit iz predmeta Diferencialna geometrija pa opravlja v 4. letniku.
Predmetnik
Podatki v tabelah so podani za zimski in poletni semester. Vsak semester traja 15 tednov.
Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
Skupaj = skupno število ur predavanj in vaj pri predmetu,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS.
1. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | Skupaj | ECTS |
| Analiza I | 4 | 4 | 0 | 4 | 4 | 0 | 240 | 19 |
| Algebra I | 3 | 3 | 0 | 3 | 3 | 0 | 180 | 15 |
| Fizika | 4 | 0 | 3 | 4 | 0 | 3 | 210 | 17 |
| Proseminar | 0 | 0 | 4 | 0 | 0 | 4 | 120 | 4 |
| Računalniški praktikum | 0 | 1 | 4 | 0 | 1 | 4 | 150 | 5 |
| Skupaj | 900 | 60 | ||||||
2. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | Skupaj | ECTS |
| Analiza II | 4 | 3 | 1 | 4 | 3 | 1 | 240 | 18 |
| Algebra II | 3 | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 150 | 13 |
| Računalništvo | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 3 | 150 | 10 |
| Topologija | 2 | 2 | 0 | 2 | 2 | 0 | 120 | 10 |
| Teorija množic | 2 | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 60 | 4,5 |
| Diskretna matematika I | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | 0 | 60 | 4,5 |
| Športna vzgoja | 0 | 2 | 0 | 0 | 2 | 0 | 60 | 0 |
| Skupaj | 780 | 60 | ||||||
3. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | Skupaj | ECTS |
| Analiza III | 3 | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 150 | 10 |
| Teorija mere | 0 | 0 | 0 | 3 | 2 | 0 | 75 | 6 |
| Numerične metode | 3 | 0 | 3 | 3 | 0 | 3 | 180 | 11 |
| Geometrija | 2 | 1 | 0 | 2 | 1 | 0 | 90 | 7 |
| Diferencialna geometrija | 2 | 1 | 0 | 2 | 1 | 0 | 90 | 7 |
| Astronomija | 3 | 0 | 1 | 3 | 0 | 1 | 120 | 7 |
| Psihologija pouka in učenja | 2 | 1 | 0 | 2 | 1 | 0 | 90 | 6 |
| Seminar I | 0 | 0 | 0 | 2 | 0 | 0 | 30 | 3 |
| Športna vzgoja | 0 | 2 | 0 | 0 | 2 | 0 | 60 | 0 |
| Pedagoška praksa | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 |
| Skupaj | 825 | 60 | ||||||
4. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | Skupaj | ECTS |
| Verjetnostni račun | 2 | 2 | 0 | 2 | 2 | 0 | 120 | 10 |
| Elementarna matematika | 3 | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 150 | 14 |
| Metodika matematike | 1 | 1 | 3 | 1 | 1 | 3 | 150 | 8 |
| Klasična fizika | 2 | 1 | 0 | 2 | 1 | 0 | 90 | 9 |
| Učenje z računalnikom | 2 | 0 | 2 | 0 | 0 | 0 | 60 | 5 |
| Seminar II | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 30 | 3 |
| Pedagogika z andragogiko | 3 | 0 | 0 | 2 | 0 | 0 | 75 | 4 |
| Didaktika | 0 | 0 | 0 | 2 | 1 | 0 | 45 | 4 |
| + Družboslovni predmet | 3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 45 | 3 |
| Skupaj | 720 | 60 | ||||||
+ Družboslovni predmet: študent vpiše enega izmed predmetov: Teorija poslovnih financ, Monetarna ekonomija, Filozofija znanosti, Osnove podjetništva, Didaktika I, Primerjalna andragogika, Izkustveno učenje, Teorija vzgoje I, ali kak drug ustrezen predmet, ki ga odobri študijska komisija.