Matematika - smer računalništvo z matematiko
Strokovni naslov:
Profesor matematike, profesorica matematike.
Okrajšava: prof. mat.
Trajanje:
4 leta (8 semestrov) + diplomsko delo in diplomski izpit.
Temeljni cilji:
Temeljni cilj je usposobiti učitelja, ki bo imel ustrezna pedagoška in strokovna znanja za poučevanje specialnih računalniških predmetov na šolah računalniške usmeritve, računalništva oziroma informatike kot splošnega izobraževalnega predmeta na kaki drugi šoli, matematiko pa v tistih srednješolskih programih oziroma smereh, v katerih matematika ni temeljni strokovni predmet. Poleg tega je usposobljen za organiziranje računalniškega izobraževanja in seminarjev.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:
- sposobnost abstrakcije in analize problemov,
- sposobnost sinteze ter kritične presoje rešitev,
- sposobnost posredovanja znanja.
Predmetnospecifične kompetence:
- sposobnost načrtovanja, izvajanja in evalvacije učnega procesa,
- sposobnost refleksije lastne pedagoške prakse,
- sposobnost uveljavljanja sodobnih didaktičnih spoznanj,
- sposobnost priprave, vodenja in evalvacije projektnega pouka na področju računalništva in informatike,
- sposobnost uporabe sodobne informacijske tehnologije v izobraževanju,
- sposobnost uporabe osnovnih vrst programske opreme,
- sposobnost uporabe sodobnih tehnologij programiranja.
Zaposlitvene možnosti:
Diplomant lahko poučuje specialne računalniške predmete na srednjih šolah računalniške usmeritve, računalništvo oziroma informatiko kot splošni izobraževalni predmet na kaki drugi srednji šoli, matematiko pa v tistih srednješolskih programih oziroma smereh, v katerih matematika ni temeljni strokovni predmet. Poleg tega je usposobljen za organiziranje računalniškega izobraževanja in seminarjev. Zaposlitev lahko dobi tudi v gospodarstvu, raziskovalnih inštitucijah in javni upravi.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi; med opravljenimi predmeti na maturi ali poklicni maturi mora biti tudi matematika,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri maturi (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk);
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk)
- uspeh iz matematike pri poklicni maturi ali uspeh pri maturitetnem predmetu matematika (40 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk);
kandidati iz točke c) izbrani glede na:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu (30 % točk)
- uspeh iz matematike pri zaključnem izpitu oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravljal pri zaključnem izpitu (30 % točk)
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk)
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Pogoji za napredovanje v višji letnik
Za vpis v višji letnik je potrebno opraviti izpite iz vseh predmetov tekočega letnika, razen morda enega (enosemestrski predmet šteje polovično), pri čemer morajo biti obvezno opravljeni naslednji izpiti:
- za vpis v 2. letnik: Analiza I, Algebra I in Računalniški praktikum,
- za vpis v 3. letnik: vsi izpiti 1. letnika in izpit iz predmetov Analiza II, Programski jeziki in programska oprema,
- za vpis v 4. letnik: vsi izpiti 1. in 2. letnika.
Za vpis v 3. in 4. letnik je dodatni pogoj opravljena Športna vzgoja (podpis v indeksu).
Pedagoški predmeti tekočega letnika niso pogoj za napredovanje v višji letnik.
Posebnosti 1. letnika računalništva z matematiko:
a) Študenti 1. letnika računalništva z matematiko poslušajo v š. l. 2007/08 predmet Analiza I (4/4 4/4) skupaj s študenti 1. letnika finančne matematike: Analiza I (3/3 -/-) in Analiza II (-/- 3/3).
Študent lahko opravi izpit iz predmeta Analiza I po starem programu (kot celoletni predmet v skupnem obsegu 240 ur), ali pa opravi izpite iz predmetov Analiza I, Analiza II in Proseminar po programu finančne matematike. V obeh primerih se v indeks in v informacijski sistem e-Študent vpiše samo ocena iz predmeta Analiza I.
b) Študenti 1. letnika računalništva z matematiko poslušajo v š. l. 2007/08 predmet Računalniški praktikum (-/1/4 -/1/4) skupaj s študenti 1. letnika finančne matematike: Računalniški praktikum (1/3 -/-) in Uvod v programiranje (-/- 2/2).
Študent lahko opravi izpit iz predmeta Računalniški praktikum po starem programu (kot celoletni predmet v skupnem obsegu 150 ur), ali pa opravi izpita iz predmetov Računalniški praktikum in Uvod v programiranje po programu finančne matematike. V obeh primerih se v indeks in v informacijski sistem e-Študent vpiše samo ocena iz predmeta Računalniški praktikum.
Pogoji za ponavljanje letnika
Splošni pogoji:
a) potrebno je opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (pri tem se upošteva obseg predmetov po urah, vpisanih v indeksu; predmeta Proseminar in Športna vzgoja se ne upoštevata),
b) vse izpite iz nižjih letnikov,
c) ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.
Izjema pogoja a):
- za ponavljanje 1. letnika zadostuje, če študent opravi izpit iz predmeta Analiza I in izpit iz še enega predmeta ali izpit iz predmeta Algebra I in izpit iz še enega predmeta.
Izjema pogoja b):
- 3. letnik lahko ponavlja, kdor ni opravil enega izpita iz 2. letnika, izpolnjuje pa vse ostale pogoje za vpis v 4. letnik.
Pogoji za končanje študija
Za končanje študija mora študent :
- opraviti vse izpite,
- zbrati vse podpise (frekvence in inskripcije),
- opraviti prakso,
- izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo in opraviti diplomski izpit.
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Študentu se lahko priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo
učnim vsebinam predmetov v programu Matematika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom,
odloča študijska komisija OM FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki
dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Pri priznavanju posameznega predmeta bo
študijska komisija upoštevala naslednja merila:
- primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
- ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.
Načini ocenjevanja
Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja
ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini
preverjanja so lahko: kolokviji, zagovori kolokvijev, pisni izpiti, ustni izpiti, seminarske in projektne naloge
ter zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica, skladno s
statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so
6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.
Prehodi z drugih programov
- Diplomant visokošolskega strokovnega programa (VSP) Praktična matematika se lahko vpiše v 3. letnik pod pogojem, da je dosegel povprečno oceno vseh izpitov na VSP najmanj 8 (gre za povprečno oceno izpitov, vaj in seminarjev). Po vpisu v 3. letnik mora opraviti izpita iz predmetov Algebra II, Podatkovne baze, Razvoj matematike in računalništva, Pedagogika z andragogiko in Didaktika. Oproščen je opravljanja izpita iz predmeta Numerična linearna algebra, predavanja in izpit iz izbirnega predmeta pa opravlja v 4. letniku.
- Diplomant univerzitetnih študijskih programov Matematika in Finančna matematika prve stopnje se lahko vpiše v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa Matematika, smer Računalništvo z matematiko. V tem letniku mora opraviti izpite iz predmetov Pedagogika z andragogiko, Programski jeziki in programska oprema in Podatkovne baze. Izpita iz predmetov Didaktika in Razvoj matematike in računalništva pa mora opraviti v 4. letniku. Oproščen je izpitov iz predmetov Numerična linearna algebra in Verjetnostni račun.
Predmetnik
Podatki v tabelah so podani za zimski in poletni semester. Vsak semester traja 15 tednov.
Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
Skupaj = skupno število ur predavanj in vaj pri predmetu,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS.
1. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | Skupaj | ECTS |
| Analiza I | 4 | 4 | 0 | 4 | 4 | 0 | 240 | 19 |
| Algebra I | 3 | 3 | 0 | 3 | 3 | 0 | 180 | 15 |
| Diskretne strukture I | 2 | 0 | 3 | 0 | 0 | 0 | 75 | 6,5 |
| Diskretne strukture II | 0 | 0 | 0 | 2 | 0 | 3 | 75 | 6,5 |
| Proseminar | 0 | 0 | 4 | 0 | 0 | 4 | 120 | 4 |
| Računalniški praktikum | 0 | 1 | 4 | 0 | 1 | 4 | 150 | 9 |
| Skupaj | 840 | 60 | ||||||
2. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | Skupaj | ECTS |
| Analiza II | 4 | 3 | 1 | 4 | 3 | 1 | 240 | 18 |
| Algebra II | 3 | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 150 | 13 |
| Programski jeziki in programska oprema | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 3 | 150 | 10 |
| Podatkovne baze | 3 | 0 | 3 | 0 | 0 | 0 | 90 | 7 |
| Razvoj matematike in računalnistva | 0 | 0 | 0 | 2 | 1 | 0 | 45 | 4 |
| Pedagogika z andragogiko | 3 | 0 | 0 | 2 | 0 | 0 | 75 | 4 |
| Didaktika | 0 | 0 | 0 | 2 | 1 | 0 | 45 | 4 |
| Športna vzgoja | 0 | 2 | 0 | 0 | 2 | 0 | 60 | 0 |
| Skupaj | 795 | 60 | ||||||
3. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | Skupaj | ECTS |
| Numerična linearna algebra | 3 | 0 | 3 | 3 | 0 | 3 | 180 | 13 |
| Teorija mere | 0 | 0 | 0 | 3 | 2 | 0 | 75 | 6 |
| Podatkovne strukture in algoritmi | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 3 | 150 | 11 |
| Organizacija in arhitektura računalniških sistemov | 3 | 1 | 2 | 3 | 1 | 2 | 180 | 14 |
| + Vhodno-izhodne naprave in sistemi | 0 | 0 | 0 | 3 | 0 | 3 | 90 | 9 |
| + Teorija informacij in kodiranja | 0 | 0 | 0 | 3 | 0 | 3 | 90 | 9 |
| + Teoretične osnove računalništva | 0 | 0 | 0 | 3 | 3 | 0 | 90 | 9 |
| + Kombinatorika | 0 | 0 | 0 | 3 | 3 | 0 | 90 | 9 |
| Psihologija pouka in učenja | 2 | 1 | 0 | 2 | 1 | 0 | 90 | 7 |
| Športna vzgoja | 0 | 2 | 0 | 0 | 2 | 0 | 60 | 0 |
| Skupaj | 765 | 60 | ||||||
4. letnik
| Zimski | Poletni | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Predmet | P | V | L | P | V | L | Skupaj | ECTS |
| Verjetnostni račun | 2 | 2 | 0 | 2 | 2 | 0 | 120 | 10 |
| Numerična analiza | 3 | 0 | 3 | 3 | 0 | 3 | 180 | 10 |
| Kombinatorična optimizacija | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 3 | 150 | 10 |
| Elementarna matematika | 3 | 2 | 0 | 3 | 2 | 0 | 150 | 14 |
| Učenje z računalnikom | 2 | 0 | 2 | 0 | 0 | 0 | 60 | 5 |
| Metodika računalništva in matematike | 1 | 1 | 2 | 1 | 1 | 2 | 120 | 8 |
| ++ Družboslovni predmet | 3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 45 | 3 |
| Pedagoška praksa | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 |
| Skupaj | 780 | 60 | ||||||
+ Študent izbere enega izmed predmetov, označenih z znakom +
++ Družboslovni predmet: študent vpiše enega izmed predmetov: Teorija poslovnih financ, Monetarna ekonomija, Filozofija znanosti, Osnove podjetništva, Didaktika I, Primerjalna andragogika, Izkustveno učenje, Teorija vzgoje I, ali kak drug ustrezen predmet, ki ga odobri študijska komisija.