Home > News > Vito Lampret: James (Jacobus) Stirling ali Stirling Benečan

Vito Lampret: James (Jacobus) Stirling ali Stirling Benečan

Date: 4. 12. 2016
Source: Seminar for history of mathematical sciences
Ponedeljek, 5. 12. 2016, 14.15-16.00, Jadranska 19, Plemljev seminar
Povzetek. James Stirling, poznan tudi kot Stirling Benečan
ali Stirling rudarski direktor, je bil škotski matematik,
ki se je rodil maja leta 1692 (pred 11. majem) v kraju Garden,
približno 20 km od Stirlinga. Na višjih šolah je študiral v
Glasgowu, Edinburgu in Oxfordu (1711-1715), toda nikjer ni
diplomiral. To ni preprečilo njegovih izvolitev, tudi z
Newtonovo podporo, v Londonsko kraljevo družbo (1726) in
v Berlinsko akademijo znanosti (1748).

Njegova prva knjiga o Newtonovi klasifikaciji kubičnih krivulj
je podprla Newtonova izvajanja z dokazi in še dopolnila
klasifikacijo ter bila natisnjena v Oxfordu leta 1717.
V približno istem času je Stirling obiskal Benetke,
kjer je uspešno raziskoval in z Newtonovo pomočjo objavil
leta 1719 svoj najpomembnejši članek Methodus differentialis
Newtoniana illustrata. Iz Benetk se je leta 1724 vrnil v
domovino, na Škotsko.

Potem je odpotoval v London, kjer je preživel svojih
raziskovalno najplodovitejših 10 let in tudi učil matematiko
na eni od najboljših akademij v Londonu.

Po letu 1735 je Stirling prekinil s poglobljenimi
matematičnimi raziskavami in postal upravnik rudnikov
svinca v Leadhillsu okrožja Lanarkshire. Tu si je še
vedno dopisoval z nekaterimi uglednimi matematiki, npr.
s Colinom Maclaurinom (1698--1746). V času svojega službovanja
v škotski rudarski družbi se je Stirling ukvarjal tudi s
čisto praktičnimi problemi, pravimi podvigi. To je na primer
razvidno tudi iz tega, da ga je mestni svet Glasgowa
leta 1752, za njegove geodetske meritve (raziskave) pri
poglabljanju reke Clyde in v zvezi z gradnjo pristanišča,
nagradil s srebrnim kotličkom za kuhanje čaja.

Njegovo glavno matematično delo je knjiga Methodus
differentailis ... (1730), ki je razširitev in nadgraditev
njegovega članka iz leta 1719. V tej knjigi je predstavil
pomembne prijeme (transformacije) pri sumaciji neskončnih
vrst, interpolaciji in kvadraturi. V tem delu je kot primer
predložil formulo za aproksimacijo diskretne faktorske funkcije,
ki je še vedno v uporabi in se imenuje po njem.

Umrl je 5. decembra 1770 v Edinburgu.