Prof. Jože Rakovec: Sončni obsev v Sloveniji
Pred predavanjem vse udeležence vabimo na čaj.
Povzetek:
Sončni obsev v Sloveniji
Prof. Jože Rakovec, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Opisan bo prehod sončnega sevanja skozi ozračje: sončni obsev (gostota energije) na vrhu ozračja in oslabitev skozi ozračje zaradi absorpcije v plinih, sipanja na molekulah, na gostotnih fluktuacijah in na aerosolu. Odtod sledi sončni obsev horizontalne površine pri tleh (globalni obsev - v Sloveniji letno med 4000 in 5000 MJ/m2) in obsev poljubno nagnjenih površin - kvaziglobalni obsev; oba se v času močno spreminjata. Pomembno je razmerje med direktnim obsevom in difuznim obsevom, ki je posledica sipanja. Kadar je izmerjenih podatkov zelo malo, je edina možnost, da uporabimo deterministični model, ki ga umerimo na tistih nekaj podatkih, ki jih imamo (kot je bilo to za nekatere kraje v Sloveniji to narejeno za 20-letno obdobje 1960-79). Kadar pa je podatkov več, pa lahko uporabimo statistični interpolacijski model (kot npr. za Slovenijo za 10-letno obdobje 1994-2003 za globalni obsev v horizontalni ločljivosti 1 km). Pri kvaziglobalnem obsevu različno nagnjenih in orientiranih tal, ki je bil za Slovenijo izračunan v horizontalni ločljivosti 100 m, je seveda treba upoštevati orientacijo sprejemnih ploskev in s tem delež direktnega in difuznega obseva, faktor vidnega neba, albedo okolice in morebitne sence. Za izrabo sončne energije je koristen podatek o optimalnih nagibu in orientaciji sprejemne površine (npr. po mesecih, ali pa za vse leto). Tu je nekaj malega konceptualnih razlik med optimumi za termične sončne kolektorje in optimumi za fotovoltaične panele.
