Umrl je prof. dr. Marko Petkovšek
Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil zaslužni profesor Marko Petkovšek, upokojeni sodelavec Oddelka za matematiko.
Marko Petkovšek se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1978 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, magistriral pa leta 1986 na Fakulteti za elektrotehniko. Doktoriral je leta 1991 na School of Computer Science, Carnegie Mellon University, Pittsburgh, ZDA, pod mentorstvom Dana S. Scott-a.
Prof. Petkovšek ima na področjih diskretne matematike in teoretičnega računalništva izjemen svetovni ugled, ki si ga je pridobil s svojim raziskovanjem in delovanjem na področju simbolnega računanja. Poleg fundamentalnih in odmevnih raziskovalnih člankov s tega področja k njegovi prepoznavnosti prispeva znanstvena monografija »A=B« [M. Petkovšek, H.S. Wilf, D. Zeilberger: A=B, A K Peters, Ltd., Wellesley, MA, 1996], katere predgovor je napisal Donald E. Knuth in je bila prevedena tudi v japonščino.
Je avtor algoritma »Hyper« za reševanje linearnih rekurzivnih diferenčnih enačb s polinomskimi koeficienti v hipergeometrični obliki [M. Petkovšek, Hypergeometric solutions of linear recurrences with polynomial coefficients, Journal of Symbolic Computation 14 (1992) 243–264]. V mednarodni javnosti je algoritem poimenovan Petkovškov algoritem v čast njegovemu avtorju. Vsi večji sistemi za simbolno računanje, kot so Mathematica, Maple in Sage, vsebujejo implementacijo Petkovškovega algoritma ali njegove nadgradnje, saj predstavlja temeljno metodo za reševanje cele vrste računskih problemov, s katerimi se soočajo znanstveniki in inženirji iz raznovrstnih tehničnih in naravoslovnih strok.
Prof. Petkovšek se je v začetnem obdobju svoje kariere ukvarjal s problemi analize zaokrožitvenih napak, vseskozi pa tudi s teorijo grafov. V teoriji zaokrožitvenih napak ga je predvsem zanimal vpliv številskih sistemov na aproksimacijo realnih števil s predstavljivimi števili, medtem ko se je v teoriji grafov ukvarjal z različnimi razredi popolnih grafov, grafi z nepraznimi preseki najdaljših poti, dednimi razredi grafov, Fibonaccijevimi in Lucasovimi kockami ter še nekaterimi drugimi problemi.
S svojim delom je vzpostavljal nove smeri razvoja. Tako je na področju teorije grafov leta 2002 objavil članek [M. Petkovšek, Letter graphs and well-quasi-order by induced subgraphs, Discrete Mathematics 244 (2002) 375–388], v katerem je vpeljal pojem črkovnih grafov ter dokazal, da je razred k-črkovnih grafov dobro kvazi urejen z relacijo induciranih podgrafov in da ima le končno mnogo minimalnih prepovedanih induciranih podgrafov. Prvo desetletje po objavi članek ni bil opažen, v zadnjih letih pa je naletel na izjemen odmev in predstavlja temeljno referenco za razvoj področja, ki ga je prof. Petkovšek vizionarsko začrtal več kot desetletje prej.
Prevzel je številne prestižne in odgovorne vloge v mednarodni raziskovalni skupnosti. Vrsto let je bil član uredniških odborov revij Annals of Combinatorics in Advances in Applied Mathematics. Bil je predsednik slovenske podružnice Association for Computing. Imel je številna plenarna vabljena predavanja na mednarodnih konferencah ter vabljena predavanja na tujih univerzah. Bil je tudi član programskih odborov mednarodnih raziskovalnih srečanj in eden od nacionalnih koordinatorjev pri projektu slovenskega računalniškega izrazoslovja.
Prof. Petkovšek je bil znan po svojem odličnem pedagoškem delu. S svojimi vzornimi in matematično dovršenimi predavanji je pustil globok vtis na študentih. Bil je mentor pri 54 diplomskih nalogah in diplomskih delih ter pri sedmih magisterijih. Trije njegovi diplomanti so prejeli fakultetno Prešernovo nagrado. Vrsto let je bil skrbnik dvojnega magistrskega študija Univerze v Ljubljani in Univerze v Trstu.
Tesno je bil vpet v delovanje Oddelka za matematiko na FMF. V letih 1993–1996 je bil predstojnikov namestnik za finančno-gospodarske zadeve; v letih 1997–2001 predstojnikov namestnik za študijske zadeve; v letih 2005–2007 pa predstojnik Oddelka za matematiko. Bil je eden od snovalcev Interdisciplinarnega študija računalništvo in matematika in več let tudi član njegovega Programskega sveta. Svoje delo je vedno opravljal vestno, s svojo pregovorno prijaznostjo, mirnostjo in razsodnostjo pa povezoval celoten oddelek in prispeval k odličnemu vzdušju med sodelavci.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
