Podeljene najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanosti
V nagovoru je predsednik vlade, Robert Golob, poudaril, da sta znanost in razvoj tisto, kar omogoča, da živimo daljše, lepše in bolj kvalitetno življenje. "Prva naloga vlade je bila zato, da navkljub vsem krizam radikalno povečamo sredstva za znanost, razvoj in inovacije." Vlaganje v znanje je po njegovih besedah edino zagotovilo, da bomo lahko kot družba napredovali. Veseli ga, da med nagrajenkami in nagrajenci niso le tehniki, inženirji, naravoslovci, ampak da so med njimi tudi humanisti. "Tudi humanistika je namreč sestavni del znanosti, ki pomembno prispeva k boljšemu življenju," je dejal.
Nagrade oz. priznanja sta na slovesnosti podelila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Nataša Vaupotič in minister za visoko šolstvo znanost in inovacije Igor Papič.
Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela inženir kemijske tehnologije Željko Knez in razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa Igor Akrapovič, lastnik podjetja Akrapovič. Priznanje ambasadorka znanosti RS so za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije podelili Kristini Djinović-Carugo z Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v francoskem Grenoblu.
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe je prejel prof. dr. Igor Klep, ki je eden od najprodornejših in v svetu najbolj znanih slovenskih matematikov, zlasti na področju uporabe algebre v kvantni fiziki, funkcionalni analizi in računski matematiki. Rešil je enega od ključnih problemov teorije matrik, ki je bil nerešen skoraj 40 let, in s sodelavci dokazal pomembne lastnosti matričnih šopov, kar odpira nova področja raziskovanja v algebri. Njegovo delo vključuje tudi uporabo matematičnih teorij v kvantni fiziki, kjer je s sodelavci prispeval k boljšemu razumevanju kvantnih omrežij.
Zoisovo priznanje za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov je prejel izr. prof. dr. Lev Vidmar (IJS, UL FMF), ki se posveča temeljnim vprašanjem v večdelčni kvantni fiziki. Njegove raziskave so osvetlile obnašanje kvantnih materialov pod vplivom nepravilnosti ali motenj. S svojimi ugotovitvami je postavil pod vprašaj dolgo uveljavljeno teorijo o toplotnih in električnih izolatorjih ter razvil nov pristop, ki omogoča prepoznavanje toplotnih in električnih lastnosti. Ta dosežek odpira nove možnosti za način shranjevanja kvantnih informacij, kar je med drugim ključno za razvoj učinkovitih in zanesljivih kvantnih računalnikov.
Več o preostalih nagrajencih lahko preberete tukaj.
Medijske objave:
