Domov > Študij fizike > Fizika II. stopnja

Fizika II. stopnja

Stopnja študija:

Druga stopnja.

V š.l. 2015/2016 se bodo izvajali naslednji predmeti .

Predvideni strokovni naslov:

Magister fizike oziroma magistrica fizike, okrajšava je mag. fiz. (velja za vse smeri razen za smer Meteorologija)

Za smer Meteorologija je naziv magister meteorologije oziroma magistrica meteorologije, okrajšava je mag. meteorol.

Smeri:
Fizika kondenzirane snovi, Fizika jedra in osnovnih delcev, Tehnična fizika in fotonika, Računalniška fizika, Matematična fizika, Biofizika, Astrofizika, Meteorologija.

Trajanje:
2 leti (4 semestri), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS.

Temeljni cilji:
Primarni skupni cilj programa je usposobiti raziskovalce in strokovnjake z naprednim poznavanjem fizikalnih zakonitosti narave in sposobnostjo analitičnega in kritičnega pristopa k reševanju vsakovrstnih strokovno-raziskovalnih problemov in nalog. Predlagane smeri predstavljajo zametek ožje specializacije, ki pa je ob relativno majhnem številu obveznih predmetov dovolj prilagodljiva na hitre spremembe in povezovanja različnih področij. Sekundarno program omogoča študentom drugih, predvsem tehniških in naravoslovnih študijskih programov, poglobiti znanja o fizikalnih principih in zakonitostih, povezanih z njihovo ožjo usmeritvijo. Program temelji tako na obvladovanju teoretičnih osnov, kot na aplikaciji le-teh (v povezavi s praktičnim usposabljanjem).

Program ponuja osem smeri, o izbiri katerih se študenti odločajo in prilagajajo na podlagi lastnih interesov ter strokovnih tutorskih nasvetov.

Smer Fizika kondenzirane snovi izšola raziskovalce na v zadnjem obdobju hitro se razvijajočem področju lastnosti materijalov in snovi in strokovnjake za s tem povezane tehnološke aplikacije.

Smer Fizika jedra in osnovnih delcev je namenjena bodočim raziskovalcem osnovnih sil med gradniki sveta, vplivu lastnosti le-teh na okolje, v katerem živimo, ter spoznavanju ter uporabi najsodobnejših detektorskih tehnologij.

Tehnična fizika in fotonika usposablja preko prehoda od tehničnih osnov na aplikacije visoko usposobljene strokovnjake za delo z optičnimi in drugimi napravami v modernih tehnologijah ter raziskovalce za razvoj le-teh.

Računalniška fizika je namenjena izšolanju na področju modelskih analiz in simulacij fizikalnih procesov, ki se aplicirajo širše v celi paleti sodobnih poklicev.

Matematična fizika združuje znanja potrebna raziskovalcem na področju teoretične fizike in povezanih področij, npr. teorije kaosa.

Smer Biofizika usposablja raziskovalce in strokovnjake s teoretičnim in eksperimentalnim znanjem o gradnikih bioloških sistemov.

Smer Astrofizika je namenjena izšolanju raziskovalcev vesolja, njegovega nastanka, razvoja in današnjih lastnosti.

Smer Meteorologija usposablja raziskovalce in strokovnjake, ki bodo sposobni reševati probleme in naloge s področja fizike ozračja, vremenskih pojavov, klimatskega sistema, meteoroloških meritev, numeričnega modeliranja dogajanj v ozračju in analize in prognoze vremena.

Našteto omogoča slušateljem, ki zaključijo predlagani študijski program, zaposljivost in uspešno delo v široki paleti raziskovalnih in aplikativnih panog v naravoslovnih in tehniških vedah, medicini, ekonomiji, računalništvu, itd.

Splošne kompetence:
S študijem na programu Fizika se pridobi:

Predmetnospecifične kompetence:
Fizika sodi med osnovne naravoslovne predmete in iz tega izhaja, da omogoča študij na študijskem programu Fizika:

Zaposlitvene možnosti:
Diplomanti študijskega programa Fizika imajo možnosti za zaposlovanje na področjih kot so na primer:

Predvidoma bo znaten del diplomantov nadaljeval študij na doktorski (tretji) stopnji.

Pogoji za vpis

V program se lahko vpiše kdor je končal:
a) bolonjski prvostopenjski (dodiplomski) študijski program s strokovnega področja fizika (program Fizika in program Meteorologija z geofiziko);
b) kdor je opravil bolonjski prvostopenjski študijski program drugih strokovnih področij, pri čemer mora pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10-60 kreditnih točk. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij. O zahtevi glede vsebine in količine diferencialnih izpitov odloča študijska komisija OF FMF;
c) kdor je opravil visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnega področja fizika (program Merilna tehnika);
d) kdor je opravil visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. O zahtevi glede vsebine in količine diferencialnih izpitov odloča študijska komisija OF FMF.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do d) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če je vpis omejen, so kandidati iz točk a) in b) zgoraj izbrani glede na:

Kandidati iz točk c) in d) so izbrani glede na:

kjer je KTdi število kreditnih točk zahtevanih iz diferencialnih izpitov.

Za študente prvega letnika bomo razpisali 60 vpisnih mest.

Natančna določila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga pripravi Univerza v Ljubljani, soglasje k razpisu pa da vlada RS.

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti dva od obveznih predmetov na vpisani smeri ter skupno zbrati vsaj 52 ECTS.

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:
a) vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS),
b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

 

Pogoji za končanje študija

Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS na letnik (skupno 120 ECTS). Študent zaključi študij s pozitivno ocenjenim zagovorom magistrskega dela. K zagovoru magistrskega dela kandidat pristopi po opravljenih ostalih študijskih obveznostih v obsege 100 kreditnih točk.

Prehodi iz drugih študijskih programov

Prehodi so možni med študijskimi programi druge stopnje. Študenti lahko prehajajo v študijske programe druge stopnje tudi iz univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11.6.2004.

Prehodi so možni med programi:
a) ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
b) med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa v katerega prehaja.

Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik tega študijskega programa.

Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo: 

Predhodno pridobljena znanja šudent izkazuje z ustreznimi dokazili.

O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in o priznavanju obveznosti na podlagi individualne prošnje odloča študijska komisija. 

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Fizika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog, zagovori opravljenih laboratorijskih vaj, pisni testi znanja iz predavanj, ustno preverjanje znanja iz predavanj. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.

Predmetnik

Zaradi velike izbirnosti in s tem prilagodljivosti programa je na voljo tutorski način svetovanja študentom, ki se vpisujejo na študijski program, v pomoč pri smiselnem izbiranju predmetov, glede na individualne interese študenta. Nabor izbirnih predmetov, ki jih izbere kandidat, se uskladi ob svetovanju tutorja in ob upoštevanju objavljenega spiska predmetov, ki se bodo izvajali v naslednjih dveh šolskih letih. Pri tem bo tutor upošteval interdisciplinarne interese posameznih študentov in se po potrebi posvetoval z nosilci ustreznih predmetov na drugih študijskih programih.

Predmetniki po smereh:

Izbirni predmeti.