Domov > Študij fizike > Jedrska tehnika

Jedrska tehnika II. stopnja

Podatki o študijskem programu:

Zloženka (pdf)

Predmeti programa jedrska tehnika, ki se izvajajo v šolskem letu 2013/2014 in izvajalci:
Reaktorska tehnika in energetika (Tiselj) - 1. semester
Jedrska, reaktorska in radiološka fizika (praktikum) (Trkov/Snoj) - 1. semester
Mehanika konstrukcij v jedrski tehniki (Cizelj) - 2. semester
Fizika in tehnika fuzijskih reaktorjev (Gyergyek) - 2. semester

Predmeti, ki se bodo izvajali v 2014/2015:
Tehnika jedrskega reaktorja (praktikum) (Trkov/Snoj)
Fizika fisijskih reaktorjev (Trkov/Snoj)
Jedrske naprave, regulacija in instrumentacija (Čepin)
Jedrska termohidravlika (Kljenak)

Drugostopenjski študijski program Jedrske tehnike traja 2 leti (4 semestre) in obsega 120 kreditnih točk.

Program se formalno ne deli na smeri, z opravljanjem primernih izbirnih predmetov pa lahko študent dobi izobrazbo na vseh področjih jedrske tehnike.

Strokovni naslov diplomanta je magister oziroma magistrica jedrske tehnike.

Temeljni cilji programa in splošne kompetence:
Cilj programa jedrska tehnika je usposabljanje strokovnjakov s področja jedrske tehnike. Program ponuja študentom široko paleto temeljnih znanj s področij matematike, fizike, tehnike in računalništva, katerih stična točka je jedrska tehnika. Program je namenjen širšemu krogu študentov z univerzitetno diplomo tehničnih ali naravoslovnih smeri kot so fizika, strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo, metalurgija, kemija, matematika. Magister jedrske tehnike bo svojo osnovno univerzitetno izobrazbo nadgradil z znanji s področij jedrske fizike in tehnologije. Poleg tega bo s primernim naborom izbirnih predmetov pridobil vpogled v aktualno znanstveno tematiko na izbranih področjih jedrske tehnike.

Znanja:
Širok spekter znanj diplomantom jedrske tehnike omogoča identifikacijo problemov in njihovo klasifikacijo. Sposoben je ločevanja manj pomembnih od bolj pomembnih plati problema. Trdne matematične osnove in znanja s področij metod modeliranja procesov diplomantu pomagajo problem prevesti v matematično obliko, ga rešiti in ustrezno interpretirati rezultate. V pomoč mu je tudi suvereno obvladovanje visoko zmogljivih računalniških sistemov in drugih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Zaposlitvene možnosti:
Pridobljena znanja diplomantu jedrske tehnike omogočajo nadaljnje delo v znanosti, tako na že izoblikovanih raziskovalnih področjih in v delujočih raziskovalnih skupinah, kot tudi samostojno raziskovanje na novih področjih, kjer mora raziskovalec sam utreti prve korake. Magistrski študij jedrske tehnike je osnova za nadaljevanje študija na doktorskem programu. Diplomanti jedrske tehnike so s svojim strokovnim znanjem, veščinami in komunikacijskimi sposobnostmi dobrodošli v gospodarstvu, kjer so pripravljeni na obvladovanje in vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov s področja energetike in jedrske tehnike, na vzdrževanje obstoječih in tudi na uvajanje novih tehnologij. Poznavanje ekoloških vidikov energetike in jedrske tehnike omogoča magistrom jedrske tehnike delovanje v javnih službah s področja energetike in nadzora jedrskih objektov.

Pogoji za vpis

Na magistrski študij Jedrske tehnike se lahko vpiše kandidat, ki izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. Je opravil bolonjski prvostopenjski (dodiplomski) študijski program s strokovnih področij fizike, strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, matematike ali kemije.
2. Je opravil bolonjski prvostopenjski študijski program drugih strokovnih področij, pri čemer mora, glede na zaključeno smer študija, opravljati diferencialne izpite v obsegu do 60 kreditnih točk. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom na magistrski študij. O zahtevi glede vsebine in količine diferencialnih izpitov odloča študijska komisija Oddelka za fiziko Fakultete za Matematiko in fiziko (OF FMF).
3. Je opravil visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnih področij fizike, strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, matematike ali kemije.
4. Je opravil visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu do 60 kreditnih točk. Kandidati lahko diferencialne izpite opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za  izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. O zahtevi glede vsebine in količine diferencialnih izpitov odloča študijska komisija OF FMF.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od 1. do 4. v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate,  ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če je vpis omejen, so kandidati iz točk 1 in 2 zgoraj izbrani glede na:
- povprečno oceno na prvostopenjskem oz. univerzitetnem študiju     85 % točk
- bibliografijo in nagrade.                                                                      15 % točk

kandidati iz točk 3 in 4 pa bodo izbrani glede na:
- povprečne ocene na prvostopenjskem študiju (180-KTdi)/1,8 % točk
- povprečno oceno opravljenih diferencialnih izpitov KTdi/1,8 % točk
kjer je KTdi število kreditnih točk zahtevanih iz diferencialnih izpitov.

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti obvezni predmet ter skupno zbrati vsaj 52 ECTS.

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponovni vpis v prvi letnik je potrebno opraviti vsaj polovi¬co obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS). Za ponovni vpis v drugi letnik je potrebno opraviti vse izpite iz prvega letnika in polovi¬co obveznosti iz študijskega programa drugega letnika (30 ECTS). Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Pogoji za končanje študija

Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS na letnik (skupno 120 ECTS). Študent zaključi študij s pozitivno ocenjenim zagovorom magistrskega dela

Prehodi med študijskimi programi

Prehajanje med študijskimi programi je usklajeno s Statutom Univerze v Ljubljani ter Merili za prehode med študijskimi programi. Prehod na magistrski program Jedrska tehnika je mogoč:
a) iz študijskih programov 2. stopnje z naslednjih strokovnih področij: fizike, strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, matematike, kemije.
b) iz študijskih programov 2. stopnje z drugih strokovnih področij, pri čemer študijska komisija OF FMF na podlagi doseženih kreditnih točk priznanih izpitov v predhodnem programu določi morebitne diferencialne izpite (v obsegu do 60 ECTS) ter v kateri letnik se lahko kandidat vpiše.
c) iz univerzitetnih študijskih programov po starem programu z naslednjih strokovnih področij: fizike, strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, matematike ali kemije, pri čemer se mu prizna do 60 kreditnih točk,
d) iz univerzitetnih študijskih programov po starem programu z drugih strokovnih področij, pri čemer študijska komisija OF FMF na podlagi doseženih kreditnih točk priznanih izpitov v predhodnem programu določi morebitne diferencialne izpite (v obsegu do 60 ECTS) ter v kateri letnik se lahko kandidat vpiše.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis na magistrski (drugostopenjski) program Jedrska tehnika.

Pogoje za prehod izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do d) v tujini in prehajajo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Jedrska tehnika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala naslednja merila:
• primerljivost obsega izobraževanja glede na obseg predmeta, pri katerem se znanje priznava,
• ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se znanje priznava.

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog, zagovori opravljenih laboratorijskih vaj, pisni testi znanja iz predavanj, ustno preverjanje znanja iz predavanj. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.

Predmetnik

Opomba: P=predavanja, V=vaje, S=seminar, LV=laboratorijske vaje, ECTS=št. kreditnih točk, UŠD=ure študentskega dela.

Delež predavanj, vaj, seminarjev in laboratorijskih vaj se glede na nabor izbirnih predmetov lahko spreminja za nekaj deset ur.

1. letnik

 Kontaktne ure
1. semesterPVSLVECTSUŠD
Seminar 1 0 0 3 0 45 3 90
Reaktorska tehnika in energetika 3 2 1 0 90 9 270
Izbirni predmeti 8 5 0 0 195 18 540
Skupaj 1. semester 165 105 60 0 330 30 900
 Kontaktne ure
2. semesterPVSLVECTSUŠD
Seminar 2 0 0 3 0 45 3 90
Raziskovalno-magistrsko delo 1 0 0 0 4 60 10 300
Izbirni predmeti 5 4 1 4 210 17 510
Skupaj 2. semester 75 60 60 120 315 30 900
Skupaj 1. letnik 240 165 120 120 645 60 1800

2. letnik

 Kontaktne ure
3. semesterPVSLVECTSUŠD
Seminar 3 0 0 3 0 45 3 90
Izbirni predmeti 10 5 2 0 255 27 810
Skupaj 3. semester 150 75 75 0 300 30 900
 Kontaktne ure
4. semesterPVSLVECTSUŠD
Raziskovalno-magistrsko delo 2 0 0 0 8 120 20 600
Izbirni predmeti 3 2 0 0 75 10 300
Skupaj 4. semester 45 30 0 120 195 30 900
Skupaj 2. letnik 195 105 75 120 495 60 1800

 PVSLVECTSUŠD
Skupaj 1. in 2. letnik 435 270 195 240 1140 120 3600

• V prvem letniku študent poleg 3 obveznih predmetov izbere še 4 do 6 izbirnih predmetov. V drugem letniku študent poleg 2 obveznih izbere še 5 do 7 izbirnih predmetov.
• Izbirni predmeti Modelska analiza 1 in 2 ter Kvantna merjenja so predmeti magistrskega programa Fizika na OF FMF.

Podatki o možnosti izbirnih predmetov in mobilnosti

Podatki o 5 obveznih (označeni z OBV) in 20 izbirnih predmetih programa jedrska tehnika:

1. letnik

Predmet

Semester

ECTS

UŠD

1

2

P V S P V S
Reaktorska tehnika in energetika (OBV) 3 2 1 0 0 0 90 9 270
Fizika fisijskih reaktorjev 3 2 1 0 0 0 90 9 270
Jedrska termohidravlika 0 0 0 2 1 1 60 6 180
Mehanika konstrukcij v jedrski tehniki 0 0 0 2 1 1 60 6 180
Jedrska, reaktorska in radiološka fizika 0 0 0 1 3 0 60 6 180
Modelska analiza 1 2 2 0 0 0 0 60 7 210
Modelska analiza 2 0 0 0 2 3 0 75 8 240
Seminar 2 (OBV) 0 0 3 0 0 3 90 6 180
Tehnika jedrskega reaktorja 0 4 0 0 0 0 60 6 180
Reaktorski preračuni 2 0 0 0 0 0 30 3 90
Kvantna merjenja 2 1 0 0 0 0 45 5 150
Raziskovalno magistrsko delo 1 (OBV) 0 0 0 0 4 0 60 10 300

2. letnik

Predmet

Semester

ECTS

UŠD

1

2

P V S P V S
Radioaktivni odpadki in razgradnja jedrskih objektov 2 1 1 0 0 0 60 6 180
Regulativa in nadzor jedrskih dejavnosti 2 1 1 0 0 0 60 6 180
Materiali v jedrski tehniki 0 0 0 2 2 0 60 6 180
Seminar 3 (OBV) 0 0 3 0 0 0 45 3 90
Računalniška dinamika tekočin 2 2 0 0 0 0 60 6 180
Varnost in zanesljivost jedrskih naprav 0 0 0 2 2 0 60 6 180
Jedrske naprave, regulacija in instrumentacija 2 2 0 0 0 0 60 6 180
Lomna mehanika 2 2 0 0 0 0 60 6 180
Uporabna jedrska fizika 0 0 0 2 0 0 30 3 90
Varstvo pred sevanji 0 0 0 2 0 0 30 3 90
Radioekologija in vpliv radioloških dejavnosti na okolje 0 0 0 2 2 0 60 6 180
Fizika in tehnika fuzijskih reaktorjev 0 0 0 2 2 0 60 60 180
Raziskovalno magistrsko delo 2 (OBV) 0 0 0 0 8 0 120 20 600

Kratka predstavitev posameznih predmetov

Reaktorska tehnika in energetika (9 ECTS)
Spoznati temeljne informacije o reaktorski tehniki in energetiki. Pridobiti znanje o pomenu in o delovanju jedrskih reaktorjev in jedrskih objektov. Razvijati čut odgovornosti za varno uporabo jedrske energije in za varovanje okolja.

Fizika fisijskih reaktorjev (9 ECTS)
Pridobiti osnovno teoretično in praktično znanje, ki je potrebno za razumevanje in obvladovanje procesov v cepitvenem jedrskem reaktorju.

Jedrska termohidravlika (6 ECTS)
Razumevanje in modeliranje termo-hidravličnih procesov v sistemih jedrskih elektrarn. Spoznavanje prehodnih pojavov v hladilnih sistemih jedrskih elektrarn. Specifične kompetence: Modeliranje in sposobnost reševanja problemov, računalniške spretnosti.

Mehanika konstrukcij v jedrski tehniki (6 ECTS)
Razumeti osnove mehanike konstrukcij za uporabo pri projektiranju in dimenzioniranju za varnost pomembnih komponent jedrskih elektrarn s poudarkom na tlačnih posodah in cevovodih. Pri računskem primeru se slušatelj spozna tudi s projektnimi predpisi in sodobnimi numeričnimi orodji za analize napetostno-deformacijskih stanj v komponentah.

Jedrska, reaktorska in radiološka fizika (6 ECTS)
Pridobitev temeljnih znanj jedrske in sevalne fizike, predvsem na podlagi praktičnih vaj. Utrjevanje teoretičnega znanja s praktičnimi preizkusi. Pridobitev eksperimentalnih spretnosti in osnov dela z viri ionizirajočega sevanja.

Modelska analiza 1 (7 ECTS)
Seznanitev z osnovnimi modelskimi pristopi in usvojitev osnovnih matematičnih orodij modeliranja. Vsaka tedenska enota je kombinacija modelske vsebine in matematičnega orodja.

Modelska analiza 2 (8 ECTS)
Obvladanje modeliranja trajektorij in polj. Poznavanje in izbira učinkovitih in stabilnih algoritmov.

Seminar 2 (6 ECTS)
Spoznavanje novosti v jedrski tehniki, Sposobnost samostojnega izbiranja in obravnave teme, iskanja informacij ter priprave pisne in ustne predstavitve, sledenja različnim predavateljem, postavljanja vprašanj in učenja preko napak in težav drugih.

Tehnika jedrskega reaktorja (6 ECTS)
Izvajanje eksperimentov na šolskem reaktorju TRIGA z namenom utrditi znanje reaktorske fizike in pridobiti izkušnje pri vodenju in izvajanju eksperimentov na jedrskem reaktorju.

Reaktorski preračuni (3 ECTS)
Osnovno razumevanje izvora in oblike jedrskih podatkov, ki nastopajo v preračunih transporta delcev v snovi: pregled in uporaba matematičnih metod za preračun transporta delcev v reaktorskih preračunih.

Kvantna merjenja (5 ECTS):
Predmet vpeljuje v fizikalne osnove merjenja nabitih delcev, nevtronov in fotonov.

Raziskovalno - magistrsko delo 1 (10 ECTS)
Raziskave za magistrsko nalogo.

Radioaktivni odpadki in razgradnja jedrskih objektov (6 ECTS)
Pridobiti osnovno znanje o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem jedrskem gorivu in o razgradnjah jedrskih objektov. Seznaniti se z možnimi načini in tehnološkimi postopki za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in za razgrajevanje jedrskih objektov. Razvijati odgovoren odnos do odpadkov in skrb za varno ravnanje z njimi.

Regulativa in nadzor jedrskih dejavnosti (6 ECTS)
Spoznati osnovne informacije o regulativi in nadzoru jedrskih dejavnosti, pridobiti znanje o pomenu regulative za pravilno obratovanje sistemov in za varno delovanje jedrskih objektov, razvijati čut odgovornosti za varno uporabo energije in za spodbujanje varnostne kulture.

Materiali v jedrski tehniki (6 ECTS)
Osnovno znanje o lastnostih in obnašanju snovi ter o vplivih sevanja na spremembe lastnosti snovi. Aplikacija in sinteza znanja termodinamike, fizike trdne snovi in sodelovanja sevanja s snovjo za razumevanje lastnosti snovi. Sposobnost reševanja problemov materialov v jedrski tehniki.

Seminar 3 (3 ECTS)
Študenti se pri predmetu po eni strani naučijo predstaviti širši fizikalni publiki znanstvene teme, s katerimi se sami ukvarjajo, po drugi strani pa se navadijo na znanstvene diskusije, ki take predstavitve spremljajo.

Računalniška dinamika tekočin (6 ECTS)
Pridobiti praktična znanja potrebna za numerično reševanje osnovnih enačb mehanike tekočin in prenosa toplote ter snovi. Razvoj lastnih računalniških programov in uporaba obstoječih računalniških paketov. Specifične kompetence: Modeliranje in sposobnost reševanja problemov, računalniške spretnosti.

Varnost in zanesljivost jedrskih naprav (6 ECTS)
Spoznati osnovne informacije o varnosti in zanesljivosti. Pridobiti znanje o pomenu zanesljivosti sistemov za varno delovanje jedrskih objektov. Razvijati čut odgovornosti za varno uporabo energije in za spodbujanje varnostne kulture.

Jedrske naprave, regulacija in instrumentacija (6 ECTS)
Spoznati osnovne informacije o jedrskih napravah in o regulaciji in instrumentaciji, pridobiti znanje o pomenu in vpetosti regulacijskih in instrumentacijskih sistemov pri pravilnem obratovanju sistemov in varnem delovanju jedrske elektrarne, razvijati čut odgovornosti za varno uporabo energije in za varno ter učinkovito delo na jedrskih objektih in na napravah.

Lomna mehanika (6 ECTS)
Razumeti osnovne procese nastajanja in rasti razpok v konstrukcijskih materialih. Seznaniti se z osnovnimi metodami in orodji za napovedovanje nosilnosti oziroma preostale življenske dobe komponent z razpokami. Pri računskem primeru spoznati in uporabiti tudi sodobna numerična orodja.

Uporabna jedrska fizika (3 ECTS)
Pridobitev temeljnih znanj o uporabi jedrske fizike in o jedrskih metodah v energetiki, industriji, znanosti in medicini. Uporaba in aplikacija teoretičnega znanja jedrske fizike za razumevanje praktično delujočih naprav. Sposobnost reševanja praktičnih problemov s področja jedrske fizike.

Varstvo pred sevanji (3 ECTS)
Študent pridobi znanja o merjenju in učinkih ionizirajočih sevanj. Spozna načela varstva pred ionizirajočimi sevanji skladno z veljavno zakonodajo in mednarodnimi priporočili. Razlikuje različne vrste izpostavljenosti in ukrepe ob izrednih dogodkih.

Radioekologija in vpliv radioloških dejavnosti na okolje (6 ECTS)
Predmet seznanjanja slušatelje s principi radiološkega nadzora in varstva okolja s ciljem, da bodo le-ti zmožni strokovno in neodvisno presoditi zdravstvena tveganja pri tem delu in uskladiti radiološke dejavnosti z obstoječo zakonodajo.

Fizika in tehnika fuzijskih reaktorjev (6 ECTS)
Pridobiti osnovno teoretično in praktično znanje, ki je potrebno za razumevanje in obvladovanje procesov v fuzijskem reaktorju.

Raziskovalno - magistrsko delo 2 (20 ECTS)
Raziskave za magistrsko nalogo.