Domov > Študij fizike > Jedrska tehnika

Jedrska tehnika II. stopnja

Podatki o študijskem programu:

Zloženka 2015/16  (pdf)

Predmeti, ki se bodo izvajali v 2015/2016:
Reaktorska tehnika (Tiselj) - 1. semester
Eksperimentalna reaktorska fizika (Snoj) - 1. semester - Praktikum na Reaktorskem centru IJS
Mehanika konstrukcij v jedrski tehniki (Cizelj) - 1. semester
Fizika in tehnika fuzijskih reaktorjev (Gyergyek) - 2. semester

Predmeti, ki se bodo izvajali v 2016/2017:
Jedrska, reaktorska in radiološka fizika (Trkov/Snoj) - 1. semester - Praktikum na Reaktorskem centru IJS
Fizika fisijskih reaktorjev (Trkov/Snoj)
Jedrske naprave, regulacija in instrumentacija (Čepin)
Jedrska termohidravlika (Kljenak)

Drugostopenjski študijski program Jedrske tehnike traja 2 leti (4 semestre) in obsega 120 kreditnih točk.

Program se formalno ne deli na smeri, z opravljanjem primernih izbirnih predmetov pa lahko študent dobi izobrazbo na vseh področjih jedrske tehnike.

Strokovni naslov diplomanta je magister oziroma magistrica jedrske tehnike.

Temeljni cilji programa in splošne kompetence:
Cilj programa jedrska tehnika je usposabljanje strokovnjakov s področja jedrske tehnike. Program ponuja študentom široko paleto temeljnih znanj s področij matematike, fizike, tehnike in računalništva, katerih stična točka je jedrska tehnika. Program je namenjen širšemu krogu študentov z univerzitetno diplomo tehničnih ali naravoslovnih smeri kot so fizika, strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo, metalurgija, kemija, matematika. Magister jedrske tehnike bo svojo osnovno univerzitetno izobrazbo nadgradil z znanji s področij jedrske fizike in tehnologije. Poleg tega bo s primernim naborom izbirnih predmetov pridobil vpogled v aktualno znanstveno tematiko na izbranih področjih jedrske tehnike.

Znanja:
Širok spekter znanj diplomantom jedrske tehnike omogoča identifikacijo problemov in njihovo klasifikacijo. Sposoben je ločevanja manj pomembnih od bolj pomembnih plati problema. Trdne matematične osnove in znanja s področij metod modeliranja procesov diplomantu pomagajo problem prevesti v matematično obliko, ga rešiti in ustrezno interpretirati rezultate. V pomoč mu je tudi suvereno obvladovanje visoko zmogljivih računalniških sistemov in drugih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Zaposlitvene možnosti:
Pridobljena znanja diplomantu jedrske tehnike omogočajo nadaljnje delo v znanosti, tako na že izoblikovanih raziskovalnih področjih in v delujočih raziskovalnih skupinah, kot tudi samostojno raziskovanje na novih področjih, kjer mora raziskovalec sam utreti prve korake. Magistrski študij jedrske tehnike je osnova za nadaljevanje študija na doktorskem programu. Diplomanti jedrske tehnike so s svojim strokovnim znanjem, veščinami in komunikacijskimi sposobnostmi dobrodošli v gospodarstvu, kjer so pripravljeni na obvladovanje in vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov s področja energetike in jedrske tehnike, na vzdrževanje obstoječih in tudi na uvajanje novih tehnologij. Poznavanje ekoloških vidikov energetike in jedrske tehnike omogoča magistrom jedrske tehnike delovanje v javnih službah s področja energetike in nadzora jedrskih objektov.

Pogoji za vpis

V magistrski študijski program se lahko vpiše kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje s strokovnih področij fizike, strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, matematike, kemije.
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, pri čemer mora, glede na zaključeno smer študija, opravljati diferencialne izpite v obsegu do 64 kreditnih točk. Diferencialne izpite izbira študijska komisija OF FMF med naštetimi izpiti programa Fizika I. stopnja: Fizika I (8 ECTS), Fizika II (12 ECTS), Moderna fizika I (8 ECTS), Moderna fizika II (5 ECTS), Matematika I, II, III in IV (10,7,8 in 6 ECTS). Kandidati lahko diferencialne izpite opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.
c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnih področij fizike, strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, matematike, kemije.
d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, pri čemer mora, glede na zaključeno smer študija, opravljati diferencialne izpite v obsegu do 64 kreditnih točk. Diferencialne izpite izbira študijska komisija OF FMF med naštetimi izpiti programa Fizika I. stopnja: Fizika I (8 ECTS), Fizika II (12 ECTS), Moderna fizika I (8 ECTS), Moderna fizika II (5 ECTS), Matematika I, II, III in IV (10,7,8 in 6 ECTS). Kandidati lahko diferencialne izpite opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do d) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Pogoji za izbiro ob omejitvi vpisa

Če je vpis omejen, so kandidati iz točk a) in b) izbrani glede na:
- povprečne ocene na prvostopenjskem oz. univerzitetnem študiju 75% točk
- uspeh pri predmetih s predmetnih področij matematike in fizike 25% točk

Kandidati iz točk c) in d) so izbrani glede na:
- povprečne ocene na prvostopenjskem oz. univerzitetnem študiju (180-KTdi)/1,8 % točk
- povprečno oceno opravljenih diferencialnih izpitov KTdi/1,8 % točk
kjer je KTdi število kreditnih točk zahtevanih iz diferencialnih izpitov.

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti obvezni predmet ter skupno zbrati vsaj 52 ECTS.

Pogoji za ponavljanje letnika

Za ponovni vpis v prvi letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS). Za ponovni vpis v drugi letnik (vpis v dodatno študijsko leto) je potrebno opraviti vse izpite iz prvega letnika in polovico obveznosti iz študijskega programa drugega letnika (30 ECTS). Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Pogoji za končanje študija

Za končanje študija mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS na letnik (skupno 120 ECTS). Študent zaključi študij s pozitivno ocenjenim zagovorom magistrskega dela

Prehodi med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi druge stopnje. Študenti lahko prehajajo v študijske programe druge stopnje tudi iz univerzitetnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004. Prehodi so možni med študijskimi programi:
- ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
- med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje za vpis v 1. letnik študijskega programa v katerega prehaja.
Študent se lahko vključi v višji letnik študijskega programa v katerega prehaja, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik tega študijskega programa.
Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.
Pri prehodih se lahko priznavajo:
- primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu,
- neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokazili.
O izpolnjevanju pogojev za prehod med študijskimi programi in priznavanju obveznosti na podlagi individualne prošnje odloča študijska komisija.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Ni splošnega pravila izraženega s številom ECTS – primere obravnava študijska komisija Oddelka za fiziko individualno, glede na potrebno znanje za napredovanje po programu. Individualna obravnava je še posebej upravičena zato, ker je prošenj za priznavanje zelo malo.

Še posebej, če študentje na drugih univerzah opravijo strokovne predmete, ki so po vsebini podobni strokovnim predmetom programa Jedrska tehnika, je delež znanj pridobljen izven študijskega programa lahko razmeroma velik.

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog, zagovori opravljenih laboratorijskih vaj, pisni testi znanja iz predavanj, ustno preverjanje znanja iz predavanj. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.

Predmetnik

Legenda:
P = število ur predavanj na teden,
V = število ur teoretičnih vaj na teden,
S = število ur seminarja na teden,
L = število ur laboratorijskih vaj na teden,
ECTS = število kreditnih točk po sistemu ECTS,
UŠD = predvideno število ur študentovega dela pri posameznem predmetu.

Delež predavanj, vaj, seminarjev in laboratorijskih vaj se glede na nabor izbirnih predmetov lahko spreminja za nekaj deset ur.

1. letnik (60 ECTS)

 Kontaktne ure
1. semester (30 ECTS)PVSLECTSUŠD
Seminar 1 0 0 3 0 45 3 90
Reaktorska tehnika 3 2 1 0 90 9 270
Modelska analiza 1 2 2 0 0 60 7 210
Izbirni predmeti           11 330
 Kontaktne ure
2. semester (30 ECTS)PVSLECTSUŠD
Seminar 1 0 0 3 0 45 3 90
Raziskovalno - Magistrsko delo 1 0 0 0 4 60 10 300
Izbirni predmeti           17 510

2. letnik (60 ECTS)

 Kontaktne ure
3. semester (30 ECTS)PVSLECTSUŠD
Seminar 2 0 0 3 0 45 3 90
Jedrska, reaktorska in radiološka fizika 1 3 0 0 60 6 180
Izbirni predmeti           10 300
 Kontaktne ure
4. semester (30 ECTS)PVSLECTSUŠD
Raziskovalno - Magistrsko delo 2 0 0 0 8 120 20 600
Izbirni predmeti           10 300

Obe leti skupaj: 120 ECTS

Obvezni predmeti: 61 ECTS
Strokovni izbirni predmeti: vsaj 35 ECTS
Ostali izbirni predmeti: do 24 ECTS

Podatki o možnosti izbirnih predmetov

Med 59 ECTS izbirnih vsebin mora študent zbrati 35 ECTS s strokovnimi izbirnimi predmeti programa Jedrska tehnika ali sorodnega programa na drugi fakulteti ali univerzi.

Strokovni izbirni predmeti

 Kontaktne ure
PredmetNosilecPVSLECTSUŠD
Fizika fisijskih reaktorjev L. Snoj, A. Trkov 3 2 1 0 90 9 270
Jedrska termohidravlika I. Kljenak, I. Tiselj 2 2 0 0 60 6 180
Mehanika konstrukcij v jedrski tehniki L. Cizelj 2 1 1 0 60 6 180
Modelska analiza II S. Širca 2 3 0 0 75 8 240
Eksperimentalna reaktorska fizika L. Snoj, A. Trkov 0 0 0 4 60 6 180
Jedrske naprave, regulacija in instrumentacija M. Čepin 2 2 0 0 60 6 180
Fizika sevanja in dozimetrija T. Podobnik, M. Mikuž 3 1 0 0 60 6 180
Fizika in tehnika fuzijskih reaktorjev T. Gyergyek 2 0 2 0 60 6 180
Energetski sistemi M. Sekavčnik 2 0 2 0 60 5 125
Eksperimentalno modeliranje v energetskem in procesnem strojništvu B. Širok 2 0 0 3 75 5 125
Reaktorski preračuni R. Jeraj, L. Snoj 2 0 0 0 30 3 90
Radioaktivni odpadki in življenski cikel jedrskih objektov T. Žagar 2 1 1 0 60 6 180
Materiali v jedrski tehniki L. Cizelj 2 2 0 0 60 6 180
Računalniška dinamika tekočin I. Kljenak, I. Tiselj 2 2 0 0 60 6 180
Jedrska varnost I. Tiselj, L. Cizelj 2 2 0 0 60 6 180
Lomna mehanika L. Cizelj 2 2 0 0 60 6 180
Varstvo pred sevanji D. Škrk 2 0 0 0 30 3 90
Modeliranje elektroenergetskih sistemov M. Čepin, R. Mihalič, I. Papič 2 2 0 0 60 6 180

Kratka predstavitev posameznih predmetov

* - predmet se ne bo izvajal s predavanji
c - predmet se izvaja ciklično vsako drugo leto

Reaktorska tehnika (obvezni, letnik 1c, 9 ECTS, I. Tiselj)
Spoznati glavna področja reaktorske tehnike. Pridobiti znanje o pomenu in o delovanju jedrskih reaktorjev in jedrskih objektov.

Jedrska, reaktorska in radiološka fizika (obvezni, letnik 2c, 6 ECTS, L. Snoj)
Pridobitev temeljnih znanj jedrske in sevalne fizike, predvsem na podlagi praktičnih vaj.

Fizika fisijskih reaktorjev (izbirni, letnik 2c, 9 ECTS, L. Snoj, A. Trkov)
Pridobiti osnovno teoretično in praktično znanje, ki je potrebno za razumevanje in obvladovanje procesov v fisijskem jedrskem reaktorju.

Jedrska termohidravlika (izbirni, letnik 2c, 6 ECTS, I. Kljenak, I. Tiselj)
Razumevanje in modeliranje termo-hidravličnih procesov v sistemih jedrskih elektrarn. Spoznavanje prehodnih pojavov v hladilnih sistemih jedrskih elektrarn. Modeliranje in sposobnost reševanja problemov, računalniške spretnosti.

Mehanika konstrukcij v jedrski tehniki (izbirni, letnik 1c, 6 ECTS, L. Cizelj)
Razumeti osnove mehanike konstrukcij za uporabo pri projektiranju in dimenzioniranju za varnost pomembnih komponent jedrskih elektrarn s poudarkom na tlačnih posodah in cevovodih.

Seminar 1 (obvezni, letnik 1, 6 ECTS, S. Žumer, P. Križan)
Spoznavanje novosti v jedrski tehniki, sposobnost samostojnega izbiranja in obravnave teme, iskanja informacij ter priprave pisne in ustne predstavitve.

Seminar 2 (obvezni, letnik 2, 6 ECTS, P. Križan)
Spoznavanje novosti v jedrski tehniki, sposobnost samostojnega izbiranja in obravnave teme, iskanja informacij ter priprave pisne in ustne predstavitve.

Modelska analiza 1 (obvezni, letnik 1, 7 ECTS, S. Širca)
Seznanitev z osnovnimi modelskimi pristopi in usvojitev osnovnih matematičnih orodij modeliranja.

Modelska analiza 2 (izbirni, letnik 1c, 8 ECTS, S. Širca)
Obvladanje modeliranja trajektorij in polj. Poznavanje in izbira učinkovitih in stabilnih algoritmov.

Eksperimentalna reaktorska fizika (izbirni, letnik 1c, 6 ECTS, L. Snoj, A.Trkov)
Izvajanje eksperimentov na šolskem reaktorju TRIGA z namenom utrditi znanje reaktorske fizike in pridobiti izkušnje pri vodenju in izvajanju eksperimentov na jedrskem reaktorju.

Reaktorski preračuni (izbirni, letnik *, 3 ECTS, R. Jeraj, L. Snoj)
Osnovno razumevanje izvora in oblike jedrskih podatkov, ki nastopajo v reaktorskih preračunih: pregled in uporaba matematičnih metod za preračun transporta delcev.

Energetski sistemi (izbirni, letnik 1, 5 ECTS, M. Sekavčnik)
Pregled in analiza energetskih postrojenj: različne vrste strojev in elektrarn. Predmet magistrskega programa na Fakulteti za strojništvo.

Raziskovalno - magistrsko delo 1 (obvezni, letnik 1, 10 ECTS, B. Golob, mentor)
Raziskave za magistrsko nalogo.

Eksperimentalno modeliranje v energetskem in procesnem strojništvu (izbirni, letnik 2, 5 ECTS, B. Širok)
Osnove eksperimentalnega modeliranja procesov, merjenj in analize procesov v elektrarnah. Predmet magistrskega programa na Fakulteti za strojništvo.

Radioaktivni odpadki in življenski cikel jedrskih objektov (izbirni, letnik *, 6 ECTS, I. Tiselj, T. Žagar)
Pridobiti osnovno znanje o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem jedrskem gorivu in o razgradnji jedrskih objektov.

Materiali v jedrski tehniki (izbirni, letnik *, 6 ECTS, L. Cizelj)
Pridobiti osnovno znanje o lastnostih in obnašanju snovi ter o vplivih sevanja na spremembe lastnosti snovi. Aplikacija in sinteza znanja termodinamike, fizike trdne snovi in sodelovanja sevanja s snovjo za razumevanje lastnosti snovi.

Računalniška dinamika tekočin (izbirni, letnik *, 6 ECTS, I. Kljenak, I. Tiselj)
Pridobiti praktična znanja potrebna za numerično reševanje osnovnih enačb mehanike tekočin in prenosa toplote ter snovi. Razvoj lastnih računalniških programov in uporaba obstoječih računalniških paketov.

Jedrska varnost (izbirni, letnik *, 6 ECTS, I. Tiselj, L. Cizelj)
Spoznati osnovne informacije o varnosti in zanesljivosti. Pridobiti znanje o pomenu zanesljivosti sistemov za varno delovanje jedrskih objektov. Razvijati čut odgovornosti za varno uporabo energije in za spodbujanje varnostne kulture.

Jedrske naprave, regulacija in instrumentacija (izbirni, letnik 2c, 6 ECTS, M. Čepin)
Spoznati osnovne informacije o jedrskih napravah ter o regulaciji in instrumentaciji. Pridobiti znanje o pomenu regulacijskih in instrumentacijskih sistemov za pravilno obratovanje sistemov in varno delovanje jedrske elektrarne.

Lomna mehanika (izbirni, letnik *, 6 ECTS, L. Cizelj)
Razumeti osnovne procese nastajanja in rasti razpok v konstrukcijskih materialih. Seznaniti se z osnovnimi metodami in orodji za napovedovanje nosilnosti in življenjske dobe komponent z razpokami.

Varstvo pred sevanji (izbirni, letnik *, 3 ECTS, D. Škrk)
Pridobiti znanja o merjenju in učinkih ionizirajočih sevanj. Spoznati načela varstva pred ionizirajočimi sevanji skladno z veljavno zakonodajo in mednarodnimi priporočili. Prepoznati različne vrste izpostavljenosti in ukrepe ob izrednih dogodkih.

Fizika sevanja in dozimetrija (izbirni, letnik 1, 6 ECTS, T. Podobnik, M. Mikuž)
Ionizirajoče sevanje, interakcija s snovjo, dozimetrija, detektorji sevanja.

Modeliranje elektroenergetskih sistemov (izbirni, letnik *, 6 ECTS, M. Čepin, R. Mihalič, I. Papič)
Delovanja in modeliranje sistemov elektroenergetskega omrežja. Predmet izvajajo učitelji Fakultete za elektrotehniko.

Fizika in tehnika fuzijskih reaktorjev (izbirni, letnik 1c, 6 ECTS, T. Gyergyek)
Pridobiti osnovno teoretično in praktično znanje, ki je potrebno za razumevanje in obvladovanje procesov v fuzijskem reaktorju.

Raziskovalno - magistrsko delo 2 (obvezni, letnik 2, 20 ECTS, B. Golob, mentor)
Raziskave za magistrsko nalogo.