Domov > Študij fizike > Univerzitetni študij fizike

Univerzitetni študij fizike

Strokovni naslovi:
Univerzitetni diplomirani fizik, univerzitetna diplomirana fizičarka
Okrajšava: univ. dipl. fiz.

Univerzitetni diplomiran meteorolog, univerzitetna diplomirana meteorologinja (meteorološka smer)
Okrajšava: univ. dipl. meteorol.

Profesor fizike, profesorica fizike (pedagoška smer)
Okrajšava: prof. fiz.

Trajanje:
4 leta (8 semestrov) + diplomsko delo.

Opis programa in smeri

Študenti univerzitetnega študija na Oddelku za fiziko pridobijo kvalitetno, svetovno primerljivo izobrazbo na področju matematike in fizike. Bistveno je, da ta omogoča uspešno, kreativno in izvirno delo tudi na področjih, ki niso neposredno povezana s fiziko. Znano je, da naši diplomanti hitro najdejo sebi ustrezno zaposlitev tako v raziskovalnih ustanovah kot v gospodarstvu, šolstvu, medicini, bančništvu, zavarovalništvu, upravi in so povsod zelo cenjeni. Diplomanti so nadvse uspešni tudi pri nadaljevanju študija fizike na podiplomski stopnji doma ali v tujini.

Študij nudi šest smeri: matematičnofizikalna, naravoslovna, tehnična in astronomsko-geofizikalna so precej podobne, bolj specifični sta meteorološka in pedagoška. Omogočamo tudi izbirna študija fizike in meteorologije, pri katerih se študenti prosto odločajo med izbirnimi predmeti po sistemu kreditnih točk.

Matematičnofizikalna smer

Smer je namenjena študentom, ki jih zanima matematično in računalniško modeliranje oziroma simuliranje najrazličnejših pojavov in procesov. Poleg bogatega teoretičnega znanja fizike ta smer med vsemi ponuja največ računalniških in računalniško-praktikumskih predmetov, manj pa je ostalega praktičnega in eksperimentalnega dela. Izobražuje sodobnega strokovnjaka s širokimi možnostmi zaposlitve, hkrati pa predstavlja odlično osnovo za nadaljevanje študija na podiplomski stopnji in teoretično raziskovalno delo. Diplomant dobi strokovni naslov univerzitetni diplomirani fizik.

Naravoslovna smer

Smer daje še za odtenek širše teoretično znanje kot matematičnofizikalna, obenem pa med vsemi smermi najbolj poudarja znanstvenoeksperimentalne pristope in metode. Računalništva je na tej smeri najmanj. V prvi vrsti izobražuje za raziskovalno delo, tako teoretično kot eksperimentalno, in predstavlja odlično osnovo za nadaljevanje študija na podiplomski stopnji. Diplomant dobi strokovni naslov univerzitetni diplomirani fizik.

Tehnična smer

Smer nadaljuje dolgoletno tradicijo Oddelka za fiziko, saj se je nekdanji enotni študij imenoval tehnična fizika. Poleg trdnega znanja osnov fizike s ponudbo tehničnih in praktično naravnanih predmetov izobražuje aplikativno usmerjenega strokovnjaka za delo v razvoju, na področju inovacij, v industrijskem ali raziskovalnem laboratoriju. Diplomant dobi strokovni naslov univerzitetni diplomirani fizik.

Pedagoška smer

Smer izobražuje srednješolske učitelje fizike. Diplomant dobi strokovni naslov profesor fizike in poučuje v srednjih šolah, vključno s šolami, kjer je fizika izbirni maturitetni predmet. Poleg razumevanja temeljnih vsebin fizike se nauči podajati fizikalne vsebine na didaktično ustrezen način, organizirati in voditi različne oblike aktivnega pouka in učenja ter povezovati fizikalne vsebine z vsebinami drugih ved. Diplomant pridobi izkušnje in veščine na področju retorike ter nastopanja pred javnostjo. Spozna, kako učinkovito uporabiti demonstracijske poskuse in IKT (informacijsko komunikacijsko tehnologijo) pri poučevanju
fizike in posredovanju fizikalnih vsebin široki javnosti.

Astronomsko-geofizikalna smer

Smer se osredotoča na fizikalno razumevanje vesolja in Zemlje v njem. Področje v zadnjih letih zaradi vedno hitrejših računalnikov ter zmogljivih detektorjev in teleskopov na Zemlji in v vesolju naglo napreduje. Študent se nauči razčlenjevanja problemov in njihovega reševanja z matematično-fizikalnim pristopom. Kljub napredku so opazovanja pogosto še vedno nepopolna, zato je pri interpretaciji potrebne veliko fizikalne iznajdljivosti, te spretnosti pa so koristne tudi na drugih področjih. Diplomant dobi strokovni naslov univerzitetni diplomirani fizik, torej so enako dobre tudi njegove zaposlitvene možnosti. Mnogi nadaljujejo študij na podiplomski stopnji pri nas ali v tujini.

Meteorološka smer

Smer študenta spoznava z dogajanji v ozračju in ga tako pripravi na delo pri napovedovanju vremena z modernimi meteorološkimi modeli v okviru pomoči raznim dejavnostim, ki so od vremena odvisne, npr. pri zaščiti letalskega in drugega prometa, v kmetijstvu, gradbeništvu, energetiki, preučevanju klime in klimatskih sprememb, pri problemih v zvezi z onesnaževanjem zraka na lokalni in globalni ravni. Študij se začne enako kot na drugih smereh, precej specialnih predmetov ima v tretjem letniku, v četrtem letniku pa ima z drugimi smermi skupne samo še nekatere specializirane predmete. Diplomant dobi strokovni naslov univerzitetni diplomirani meteorolog.

Predmetnik