Domov > Študij fizike > Univerzitetni študij fizike > Klimatologija

Študijski program: Univerzitetni študij fizike
Letnik študija: četrti
Semester: prvi in drugi

Predavanja: 45 ur
Vaje: 45 ur
Seminar: 0 ur

Število ECTS kreditov: 7

Klimatologija

Izobraževalni smotri

Študent naj spozna fizikalne osnove klime na Zemlji, povezavo med vremenom in klimo in dejavnike klime. Seznani naj se s klimatskimi klasifikacijami in s klimatografijo sveta, Evrope in Slovenije, z osnovami sinoptične in paleoklimatologije. Spozna naj fizikalne osnove za modeliranje klime in njenih sprememb. Seznani naj se z vzroki za variabilnost klime in z njeno variabilnostjo v različnih časovnih skalah ter z načini modeliranja sprememb klime, z aplikativno klimatologijo, z biometeorologijo in z agrometeorologijo. Nauči naj se uporabljati statistične metode za analizo klimatskih podatkov, porazdelitev, nizov in statističnih modelov.

Vsebine

Odnos vreme – klima. Karakteristične dimenzije (prostor, čas). Pojem makro-, mezo-, topo-, mikro-klime. Opredelitev dejavnikov, ki oblikujejo klimo in interakcij med njimi. Sončno sevanje (solarna konstanta, solarna geometrija). Značilnosti zemeljske površine (kopno, morje, led... ). Lastnosti atmosfere glede prepustnosti KV in DV sevanj. Sestava zraka, kemija aerosola. Vulkanski izbruhi, plini tople grede, ozonske “luknje”. Splošna cirkulacija atmosfere in oceanov. Rossby-evi valovi. Oceanska cirkulacija in tokovi. Relief. Klimatske klasifikacije: klasične - grška, Koeppenova, Thornthwaitova klasifikacija. Klimatski indeksi. Indeksi kontinentalnosti, humidnosti in aridnosti. Thornthwaitov indeks termalne učinkovitosti in učinkovitosti padavin. Klimadiagrami (Taylor, Walter.. ) Moderni pristopi k klasifikacijam klime. Klimatografija. Klimatografija sveta. Klima standardnega kontinenta.. Pregled značilnosti posameznih klimatskih pasov Klima Evrope. Klima gorskega sveta. Klimatografija Slovenije. Podrobnejša Koeppenova klasifikacija klime za Slovenijo. Pregled klimatskih parametrov. Agroklimatske značilnosti Slovenije. Sinoptična klimatologija. Paleoklimatologija. Viri paleoklimatskih informacij. Klima različnih geoloških obdobij. Klimatske značilnosti obdobja meteoroloških merjenj. Modeliranje klime. Principi in problemi modeliranja. Vrste modelov. Parametrizacija v klimatskih modelih. Modeliranje splošne cirkulacije. Modeliranje cirkulacije oceanov. Modeli kriosfere. Biofizikalni modeli procesov na zemeljskem povšju. Variabilnost klime. Fluktuacije klime, nihanja, klimatske spremembe. Vzroki klimatskih sprememb. Antropogeni vplivi na klimo. Emisije plinov tople grede. Kemizem plinov tople grede. Opazovana klimatska nihanja v 19. in 20. stoletju. Prognoze klime 21. stoletja. Rezultati GCM. Statistične prognoze. Posledice klimatskih sprememb za živi svet. Metode študija. Aplikativna klimatologija. Urbana klimatologija. Posebnosti klime mesta. Onesnaženje zraka, voda. Klima zaprtih prostorov. Bivalni prostori,rastlinjaki, hlevi,podzemne jame. Biometeorologija. Definicija in področja dela. Fenologija. Definicija, opazovanja, arhiv. Obdelava fenoloških podatkov. Fenološke prognoze in modeli. Prognoze rastlinskih bolezni. Agroklimatologija. Klasične agrometeorološke obdelave. Agrometeorološko modeliranje. Osnove humane biometeorologije. Energijska bilanca živali in človeka.

Povezanost z drugimi predmeti

Predmet je nadgradnja predmeta Osnove meteorologije, za njegovo razumevanje je potrebno znanje Fizike I, za uspešno sodelovanje pri vajah pa znanje računalništva. (Računalniški praktikum).

Obveznosti študenta

Študent mora opraviti računske vaje in v okviru dobiti pozitivno oceno iz šolskih računskih vaj in domače računske vaje. Temu sledi ustni izpit.

Študijska literatura