Domov > Študij fizike > Visokošolski strokovni študijski program Fizikalna merilna tehnika I. stopnja

Visokošolski strokovni študijski program Fizikalna merilna tehnika I. stopnja

Stopnja študija:
Prva stopnja.

Predvideni strokovni naslov:

Diplomirani inženir fizike (VS) oziroma diplomirana inženirka fizike (VS).
Okrajšava: dipl. inž. fiz. (VS).

Trajanje:

3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS.

Temeljni cilji:

Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Fizikalna merilna tehnika je usposobiti strokovnjake, ki bodo sposobni uporabljati pridobljeno fizikalno-tehnično znanje v delovnem procesu v tehnološkem, merilnem, diagnostičnem, računalniško-modelnem sektorju gospodarstva in drugje. Študij je praktično usmerjen in namenjen usposabljanju strokovnjakov v raziskovalnih in industrijskih laboratorijih in drugih ustanovah, ki pri delu uporabljajo visokotehnološko opremo.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

S študijem na programu Fizikalna merilna tehnika se pridobi:

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo,

c) kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

Če je vpis omejen, so kandidati iz točke a) izbrani glede na:

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

kandidati iz točke c) pa izbrani glede na:

Kandidati iz točke b) in c), ki v štiriletnem srednješolskem programu niso imeli predmeta fizika, se izberejo glede na:

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov in obvezno opravljene naslednje izpite:

Študijska komisija lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki ne izpolnjuje vseh navedenih pogojev,  če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi, navedeni v 153. členu Statuta Univerze v Ljubljani.

Pogoji za ponavljanje letnika

V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Podaljšanje statusa študenta obravnava na podlagi pisne prošnje študijska komisija FMF. Pogoji za podaljševanje statusa študenta so določeni s 70. členom Zakona o visokem šolstvu in 238. členom Statuta Univerze v Ljubljani, pogoji za mirovanje statusa študenta pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

Za ponovni vpis v isti letnik je potrebno opraviti:

a) vsaj polovi­co obveznosti iz študijskega programa tega letnika  (torej 30 ECTS),

b) vse izpite iz nižjih letnikov.

Ponavljanje je možno le enkrat v času študija; za ponavljanje se šteje tudi sprememba študijske smeri ali študijskega programa zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

Pogoji za končanje študija

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, opraviti praktično usposabljanje in ga zagovarjati, kar znese v skupnem obsegu 180 ECTS.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Študentu se lahko kot opravljena študijska obveznost priznajo tista znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Fizika. O priznavanju znanj, pridobljenih pred vpisom, odloča študijska komisija OF FMF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj.

Pri priznavanju posameznega predmeta bo študijska komisija upoštevala dokumente, ki jih je v zvezi s priznavanjem znanja sprejel Senat Univerze v Ljubljani na seji dne 29.5. 2007 in so dosegljivi na naslovu:
http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/statut_in_pravilniki/pravilnik_o_postopku_in_merilih_za_priznavanje_neformalno_pridobljenega_znanja_in_spretnosti.aspx.

Pri priznavanju doseženega znanja se upošteva:

V primeru, da študijska komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po sistemu ECTS, kot znaša število točk pri ustreznem predmetu na OF FMF.

Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja izpitni pravilnik FMF. Pri vseh predmetih se preverja znanje s pisnim in/ali ustnim izpitom. Ti načini preverjanja so lahko: kolokviji iz vaj, zagovori kolokvijev, ustno preverjanje znanja iz vaj, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s 138. členom Statuta Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1-10, pri čemer so 6-10 pozitivne, 1-5 pa negativne ocene.

Predmeti Projektno delo 1 in 2 se ocenjujejo z oceno opravil/ni opravil.  

Prehodi med študijskimi programi

Prehodi v visokošolski program Fizikalna merilna tehnika so možni, če sta izpolnjena naslednja splošna pogoja:

Prehodi iz drugih študijskih programov

Pri priznavanju izpitov v obeh primerih se uporablja dogovorjen ključ.

Predmetnik

Za vsak letnik je po semestrih navedeno ime predmeta, število kontaktnih ur, razmerje med oblikami študija (predavanje, vaje, laboratorijske vaje), steber programa in število ECTS.

Legenda:

P = število ur predavanj na semester,
V = število ur avditornih vaj na semester,
S = število ur seminarja na semester,
KU = število kontaktnih ur,
ECTS = število kreditnih točk,
UŠD = predvideno število ur študentovega dela pri posameznem predmetu,

O = obvezni predmet,
I = izbirni predmet,

1. letnik

  ZimskiPoletniSkupaj
Predmet Vrsta predmeta
PVS
KUECTSUŠDPVS
KUECTSUŠDECTSUŠD
Fizika I     O 60 45 15 120 10 300 60 45 15 120 10 300 20 600
Matematika I     O 60 60 0 120 10 300 60 60 0 120 9 270 19 570
Praktikum merilne tehnike I     O 0 60 0
60 4 120 0 0 0 0 0 0 4 120
Praktikum merilne tehnike II     O 0 0 0 0 0 0 0 60 0 60 3 90 3 90
Računalniški praktikum     O 15 30 0 45 3 90 0 0 0 0 0 0 3 90
Kemija     O 0 0 0 0 0 0 45 30 0 75
5 150 5 150
Splošni izbirni predmet 1     I 15 15 0 30 3 90 0 0 0 0 0 0 3 90
Splošni izbirni predmet 2     I 0 0 0 0 0 0 0 30 15 45 3 90 3 90
Skupaj 150 210 15 375 30 900 165 225 30 420 30 900 60 1800

Splošni izbirni predmeti:
  ZimskiPoletniSkupaj
Predmet Vrsta predmeta
PVS
KUECTSUŠDPVS
KUECTSUŠDECTSUŠD
Projektno delo VS I     I 0 0 0 0 0 0 0 45 0 45 3 90 3 90
Konstrukcijski elementi     I 15 15 0 30 3 90 0 0 0 0 0 0 3 90
Linearna algebra     I 0
0
0 0 0
180 45
45
0 90 6
180
6 180

V okviru splošnih izbirnih predmetov lahko študentje prosto izbirajo tudi med drugimi predmeti, ki se predavajo na prvostopenjskih programih drugih fakultet, in med predmeti univerzitetnega programa fizike. Splošni izbirni predmet je lahko tudi Tuji jezik – angleščina. Predmet Linearna algebra ustreza dvema izbirnima predmetoma.


2. letnik

  ZimskiPoletniSkupaj
Predmet Vrsta predmeta
PVS
KUECTSUŠDPVS
KUECTSUŠDECTSUŠD
Fizika II     O 60 45 15 120 10 300 60 45 15 120 9 270 19 570
Matematika II     O 45 30 0
75
8 240 45 30 0
75
8 240 16 480
Praktikum merilne tehnike III     O 0 60
0 60 4 120 0 0 0 0 0 0 4 120
Praktikum merilne tehnike IV     O 0 0 0 0 0 0 0 60 0 60 3 90 3 90
Elektronika v fiziki     O 0 0 0 0 0 0 50 80 0 130 7 210 7 210
Izbirni strokovni predmet 1     I 30 30 0 60 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Izbirni strokovni predmet 2     I 0 45 0 45 3 90 0 0 0 0 0 0 3 90
Izbirni predmet 3     I 0 0 0 0 0 0 30 0 0 30 3 90 3 90
Skupaj 135 210 15
360 30 900 185 215 15
415 30 900 60 1800

Splošni izbirni predmet:
  ZimskiPoletniSkupaj
Predmet Vrsta predmeta
PVS
KUECTSUŠDPVS
KUECTSUŠDECTSUŠD
Varstvo pri delu     I 0 0 0 0 0 0 15 0 0 15
3 90 3 90

Strokovna izbirna predmeta:
  ZimskiPoletniSkupaj
Predmet Vrsta Predmeta
PVS
KUECTSUŠDPVS
KUECTSUŠDECTSUŠD
Industrijski materiali     I 30 30 0 60 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Projektno delo VS II     I 0 45
0 45
3
90
0 0
0 0
0
0 3 90

Študentje lahko izbirajo tudi med drugimi predmeti, ki se predavajo na prvostopenjskih programih drugih fakultet: Gradiva (3 ECTS), Gradiva 2 (5 ECTS), Osnove mehatronike (5 ECTS), Tehnična akustika (5 ECTS), Laserski sistemi (5 ECTS), Osnove kakovosti (3 ECTS), Ekonomika podjetja (3 ECTS) na Fakulteti za strojništvo, Hidromehanika (5 ECTS) na FGG, poleg tega pa tudi predmete na univerzitetnem programu fizike: Računalniška orodja v fiziki (3 ECTS), Meteorogija (3 ECTS), Geofizika (3 ECTS), Numerične metode (3 ECTS), Jedrska tehnika in energetika (3 ECTS), Radiacijska in reaktorska fizika (3 ECTS), Industrijska fizika (3 ECTS), Zajemanje in obdelava podatkov (3 ECTS), Optika (5 ECTS).


3. letnik

  ZimskiPoletniSkupaj
Predmet Vrsta predmeta
PVS
KUECTSUŠDPVS
KUECTSUŠDECTSUŠD
Moderna fizika     O 50 30 10 90
11 330 30 20 10 60
3 90 14 420
Fizikalna merjenja     O 45 30
0 75
7 210 0 0 0 0 0 0 7 210
Praktikum merilne tehnike V     O 0 90 0 90 5 150 0 0 0 0 0 0 5 150
Matematično fizikalni seminar     O 0 0 0 0 0 0 0 60
0 60 5 150 5 150
Organizacija in poslovanje     O 30 15 0 45 3 90 0 0 0 0 0 0 3 90
Delovna praksa (3 mesece)     O 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
15 450 15 450
Zaključna naloga     O 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 90 3 90
Izbirni strokovni predmet 1     I 30 30 0 60 4 120 0 0 0 0 0 0 4 120
Izbirni strokovni predmet 2     I 0 0 0 0 0 0 30 30 0 60 4 120 4 120
Skupaj 155 195
10 360 30 900 60 110 10 180 30 900 60 1800

Strokovni izbirni predmeti:
  ZimskiPoletniSkupaj
Predmet Vrsta predmeta
PVS
KUECTSUŠDPVS
KUECTSUŠDECTSUŠD
Matematična fizika     I* 45 45 0 90 8 240 0 0 0 0 0 0 8 240
Medicinska fizika     I 0 0 0 0 0 0 30 30 0 60 4 120 4 120
Optoelektronika     I 0 0 0 0 0 0 30 30 0 60 4 120 4 120
Praktikum merilne tehnike VI     I 0 0 0 0 0 0 0 90 0
90 4 120 4 120

Predmet I* ustreza dvema predmetoma iz niza Strokovnih izbirnih predmetov.
Študentje lahko izbirajo strokovno izbirne predmete tudi iz programa univerzitetnega študija fizike: Kemija II (4 ECTS) in Statistična termodinamika (4 ECTS) ter na Fakulteti za strojništvo: Energija in okolje (4 ECTS) in Elektrotehnika (4 ECTS). Kot priporočilo navajamo, da lahko študentje po akreditaciji programov na Fakulteti za elektrotehniko izbirajo tudi obvezne in izbirne predmete s področja obdelave signalov, teorije sistemov in simulacije
.

Podatki o možnostih izbirnih predmetov in mobilnosti

Študent med študijem izbere tri splošne izbirne predmete in štiri strokovne izbirne predmete, ki znesejo 9 in 16 ECTS kreditnih točk. Izbirni predmeti predstavljajo skupno 25 ECTS, kar je približno 14 % vseh kreditnih točk. (Minimalna obveza za vsako kategorijo izbirnih predmetov je 5 % pri vsakem študijskem programu). Izbirni premeti so navedeni v Predmetniku.

Zunanja izbirnost
Študent lahko izbirne enote programa pridobi tudi v drugih študijskih programih tehniško usmerjenih visokih šol in fakultet (npr. na Fakulteti za eletrotehniko, Fakulteti za strojništvo ali Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo). Prav tako lahko izbere učenje tujega jezika na Filozofski fakulteti ali predmete na Ekonomski fakulteti.

Mobilnost
Študentje lahko del programa opravijo s študentski izmenjavami na fakultetah v tujini. Prizanavanje ECTS poteka po pravilniku Univerze v Ljubljani za univerze, ki so vključene v program Erasmus ali imajo z UL sklenjene bilateralne sporazume.