Domov > Študij fizike > Iz zgodovine

Iz zgodovine

Prvo univerzo v Ljubljani smo Slovenci dobili po prvi svetovni vojni leta 1919 v novi državi - Jugoslaviji. Že pred tem so Slovenci raziskovali v matematiki in fiziki. Če ne posežemo predaleč v preteklost, je Jurij Vega konec 18. stoletja kot visok topniški častnik postal profesor matematike na vojaški šoli na Dunaju. Proslavil se je z obsežnim učbenikom matematike in logaritmovnikom. Ukvarjal se je tudi s fiziko in astronomijo, ki ju je razumel kot uporabno matematiko. Jožef Stefan je bil v drugi polovici 19. stoletja svetovno znan fizik, direktor dunajskega fizikalnega inštituta. Ukvarjal se je s transportnimi pojavi in je znan po zakonu o sevanju. Ob tem času je bil Simon Šubic profesor na univerzi v Gradcu. Ukvarjal se je s termodinamiko in je v glasilu zagrebške akademije objavil prve znanstvene članke v slovenščini. Nekoliko mlajši Ignac Klemenčič je bil profesor na univerzi v Innsbrucku in je prispeval pomembna merjenja v elektrodinamiki. Prvi rektor univerze je postal matematik Josip Plemelj. Znan je po prispevkih k teoriji potenciala. Pri izpeljavi disperzijskih zvez v prozorni snovi, na primer, uporabimo Plemljeve formule za mejne vrednosti holomorfnih funkcij.

Ob ustanovitvi univerze so se začela predavanja iz matematike. Na matematični strani je treba ob profesorju Plemlju omeniti poznejše profesorje Riharda Zupančiča, ki postal drugi rektor, Ivana Vidava, Franceta Križaniča, Nika Prijatelja, Rajka Jamnika, ki so prispevali k razvoju matematike in med drugim pripravili vrsto učnih knjig. S predavanji iz teoretične fizike na Filozofski fakulteti in eksperimentalne fizike na Tehniški fakulteti in na nepopolni Medicinski fakulteti se je zatikalo. Spočetka ni bilo rednega učitelja za fiziko in je na Tehniški in na Filozofski fakulteti predaval gimnazijski učitelj Valentin Kušar, ki je pozneje postal univerzitetni profesor. Med njegovo zapuščino ni objavljenega raziskovalnega dela. Na univerzi je med letoma 1920 in 1922 deloval profesor Wojciech (Adalbert) Rubinowicz, ki je znatno prispeval k razumevanju elektromagnetnih prehodov atomov v nastajajoči kvantni mehaniki. Vendar je kmalu odšel iz Ljubljane in v njej ni zapustil raziskovalne sledi. Med letoma 1928 do 1934 je gostoval profesor Hugo Sirk z Dunaja, ki je uvedel raziskovanje rentgenske svetlobe.

Na medicinski in na tehniški fakulteti sta fiziko predavala Julij Nardin in Jožef Reisner. Nardin je raziskoval v tehniki, zanimale so ga vetrnice in letala. Potem je prevzel predavanja iz fizike mehanik Anton Kuhelj. Leta 1938 so izvolili za docenta za fiziko Antona Peterlina, ki je najprej raziskoval z rentgensko svetlobo. Po drugi svetovni vojni je postal prvi redni profesor. Ustanovil je ljubljansko fizikalno šolo in uvedel raziskovanje kot nujno sestavino dela v fiziki. S tem je bistveno prispeval k nadaljnjemu razvoju. Pozneje so delovali profesorji Anton Moljk, Ivan Kuščer, Peter Gosar. Leta 1934 se je začel študij meteorologije po zaslugi profesorja Oskarja Reye in leta 1948 študij astronomije po zaslugi profesorja Frana Dominka.

Leta 1949 se je univerza razdelila na visoke šole, med njimi je Tehniška visoka šola imela šest fakultet. Na njeni Fakulteti za kemijo so leta 1950 osnovali Oddelek za fiziko, s čimer se je začel študij "tehniške fizike", ki je pritegnil precej študentov. Tega leta je iz Filozofske fakultete nastala Prirodoslovno-matematična fakulteta. Leta 1955 je bila obnovljena enotna univerza. Med njenimi fakultetami sta bili Tehniška fakulteta in Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta. Tehniška fakulteta se je leta 1958 razdelila na tri fakultete, med njimi na Fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Z združitvijo te fakultete in dela Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete je leta 1960 nastala Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Šele odtlej sta bila študij fizike in študij matematike združena na eni fakulteti. Leta 1995 je ob razdelitvi te fakultete nastala Fakulteta za matematiko in fiziko z Oddelkom za matematiko in mehaniko in Oddelkom za fiziko.

Ob ustanovitvi univerze so predavanja iz fizike gostovala po srednjih šolah. Tehniška fakulteta je dobila prve prostore leta 1921 v Plečnikovi Stari tehniki ob Aškerčevi. Nekaj časa je fizika imela prostore v zgradbi univerze. Leta 1953 je ob novem Institutu Jožef Stefan, za gradnjo katerega je zaslužen profesor Peterlin, dobila današnji Peterlinov paviljon z veliko in malo predavalnico. Leta 1969 je bil dograjen del Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko s prostori Oddelka za fiziko. Leta 2006 je bil popravljen in dograjen del stavbe Oddelka za matematiko.

Tudi pogled v bolj odmaknjeno preteklost pokaže, da so ustanavljali višje šole in jih ukinjali. Po tem lahko sklepamo, kako je nihal odnos vsakokratne oblasti do ustanov višjega izobraževanja. Spomnimo se, da je univerza v Ljubljani nosila ime kralja Aleksandra in pozneje Edvarda Kardelja. Kot kaže, smo zdaj zopet v dolini tega odnosa. Razmere so neugodne, in to skoraj po vsem svetu, v Sloveniji so še posebej zaostrene. Neglede na to kaže upoštevati, da se fakulteta že osemnajst let ni preoblikovala. V tem času je imela možnost, da je poskrbela za razvoj in ugled matematike in fizike doma in v svetu. Slovenski matematiki in fiziki enakopravno sodelujejo v raziskovanju v svetovnem merilu, kakor v prejšnjih časih pogosto niso mogli.

Janez Strnad