Na obisku je Sir Harold Kroto, Nobelov nagrajenec za kemijo
Datum objave: 19. 7. 2011
V žarišču
Od 19. do 22. julija nas bo obiskal Sir Harold Kroto. V sredo 20. julija bo predaval na matematičnem kolokviju.
Sir Harry Kroto je profesor kemije na državni univerzi na Floridi v Združenih državah Amerike, kjer so njegova glavna skrb raziskave na področju nano-znanosti. Leta 1996 je kot eden od treh raziskovalcev prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Je član Royal Society of London, predava pa tudi na Univerzi v Sussexu v Brightonu v Veliki Britaniji. Poleg raziskav o difuznih spektralnih pasovih medzvezdne snovi (Diffuse Interstellar Bands) je tudi ustanovitelj Global Educational Outreach for Science, Egineering and Technology programme (GEOSET), ki želi s pomočjo neomejenih možnosti Interneta izboljšati splošni nivo znanstvenega poučevanja po svetu.
Prof. Kroto bo imel v sredo, 20. 7. 2011, ob 13h v veliki predavalnici IJS predavanje z naslovom Carbon in Nano and Outer Space. Vabljeni!
Povzetek: Difuzni spektralni pasovi medzvezdne snovi (Diffuse Interstellar Bands, DIB) so še nepojasnjene spektroskopske lastnosti, prvič opažene v dvajsetih letih dvajsetega stoletja. Na podlagi preteklih odkritij se je zdela domneva, da C60 morda obstaja v vesolju in je odgovoren za DIB (Kroto & Jura), vsaj tako dobra kot večina tedanjih predlogov. Posebej prepričljivo domnevo, da C60 obstaja v vesolju, podpira dejstvo, da je bilo izvirno odkritje plod srečnega naključja pri laboratorijskih eksperimentih, ki so bili zasnovani tako, da so simulirali atmosferske pogoje v hladnih rdečih ogljikovih velikankah. Domnevo so pravkar potrdili Cami in njegovi sodelavci, ki so prav tako odkrili infrardeče proge v spektrih, ki jih je pridobil Nasin satelitski teleskop Spitzer. To odkritje pomeni, da so nekatere novejše raziskave, opravljene na Floridski državni univerzi, v katerih se ukvarjajo z endohedralnimi fulereni, pri katerih so atomi ujeti v ogljikovi kletki, izjemno relevantne za razlago nekaterih anomalij pri izotopnih razmerjih, zaznanih v meteoritih, zlasti v z ogljikom bogatih hondritih. To je še en primer izjemne sinergije med znanostjo o zemeljskih pojavih in znanostjo o vesolju.