Matija Pretnar: Monade in algebrajski učinki

Povzetek. Kot napovedano, bo tokratni seminar obarvan malo bolj denotacijsko. Najprej si bomo ogledali monade, kjer vsak učinek predstavimo s funktorjem, ki množico vrednosti preslika v množico programov, ki računajo te vrednosti. Na primer, nedeterministični program lahko predstavimo z množico vseh vrednosti, ki jih lahko vrne, zato je ustrezna monada funktor, ki množico A slika v (približno) potenčno množico P(A).

Monade so elegantna abstrakcija učinkov, vendar so malo preveč abstraktne, zato jih med seboj težko združujemo, pa tudi operacijska semantika ni čisto jasna. Zato si bomo na koncu ogledali še algebrajske učinke, ki ti dve pomanjkljivosti odpravijo.