Mozaični kvazikristali
Revija Nature je objavila članek z naslovom Two-Lengthscale Quasicrystals, ki so ga napisali Tomonari Dotera in Tatsuya Oshiro z Univerze Kindai z Japonske ter Primož Ziherl. Delo obravna teoretični model kvazikristalov, ki v eni sapi pojasni stabilnost več vrst že opaženih 2D kvazikristalov ter napoveduje nekaj novih inačic teh snovi. Kot v običajnih kristalih je lega delcev tudi v kvazikristalih natanko določena, vendar ne izhaja iz periodične prostorske razporeditve. Če si kristal s 4-števno simetrijo ponazorimo s kvadratnimi ploščicami, kakršne pogosto uporabljamo pri notranji opremi stanovanj, lahko kvazikristale primerjamo z dekorativnimi vzorci v islamski arhitekturi. Že nekaj časa je znano, da je te zapletene vzorce mogoče opisati z razmeroma enostavnimi pravili.
Podobno so Dotera, Oshiro in Ziherl analizirali obnašanje delcev, med katerimi delujejo preproste sile, ki jih lahko primerjamo z odbojem med kovanci, opasanimi z mehkim obročem. Z računalniškimi simulacijami so pokazali, da se taki delci pri izbranih debelinah mehkega obroča uredijo tako, da zveznice središč sosednih delcev ležijo vzdolž 10, 12, 18 ali 24 pravilno razporejenih smeri v ravnini, kar ustreza t.i. 10-, 12-, 18- oziroma 24-števni simetriji. Simulacije so podprli z matematičnim ozadjem, sorodnim znanemu Penrosovemu tlakovanju.
Več v http://www.nature.com/nature/journal/v506/n7487/full/nature12938.html.
