Projekt GALAH: astronomi s FMFja pomagajo reševati uganke naše Galaksije
Datum objave: 6. 11. 2020
Splošno obvestilo
Projekt GALAH, pri katerem sodelujejo astronomi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je izdal opazovanja kemičnih lastnosti 700 000 zvezd, ki razkrivajo zgodovino nastanka Galaksije, Osončja in snovi, iz katere smo.
Ali zvezde res uničujejo vesoljske zaloge litija? Kako je na obliko Rimske ceste vplivala množična migracija zvezd iz drugih galaksij? To je le par vprašanj, ki jih odpira današnja izdaja podatkov projekta GALAH. Objavljeni podatki so najobsežnejši pregled kemičnih lastnosti zvezd do zdaj.
Objavljeni podatki predstavljajo več kot 30 milijonov meritev za 700 000 zvezd naše Galaksije. Astronomi, tudi Janez Kos in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko, so podatke zbirali od leta 2014 z Anglo Avstralskim teleskopom na observatoriju Siding Spring v Avstraliji. To je tretja in največja izdaja podatkov do sedaj in je namenjena študijam formacije zvezd, nukleosinteze kemičnih elementov in dinamike naše Galaksije. V prihodnjih letih bo skupina dosegla mejnik milijona opazovanih zvezd.
Več kot 100 znanstvenikov z univerz v Avstraliji, Sloveniji, Italiji, Združenem kraljestvu, Švedski, Nemčiji in Madžarski sodeluje v projektu GALAH, ki ga vodita tudi astronoma Tomaž Zwitter in Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko. V Ljubljanski skupini sodelujejo še Kevin L. Beeson, Klemen Čotar, Gregor Traven, Rok Vogrinčič in zagnani študentje fizike. Slovenski astronomi vodijo skupino za obdelavo in analizo opazovanj, kjer razvijajo nove metode za analizo astronomskih posnetkov. V Ljubljani so bili obdelani prav vsi podatki projekta GALAH. Poleg tega opravljajo raziskave s področja kemije zvezd.
