Revija Nature je objavila članek o odkritju galaksije Firefly Sparkle (Roj kresničk), ki odpira nova poglavja o nastanku vesolja.
Galaksija Firefly Sparkle, ki so jo raziskovalci podrobno preučili s pomočjo naravnega pojava gravitacijskega lečenja, razkriva deset ločenih zvezdnih kopic, ki se razlikujejo po starosti in fazi nastanka. To pomeni, da so zvezde v galaksiji nastajale v različnih časovnih obdobjih, kar potrjuje teorije o postopnem razvoju galaksij. Galaksija je po masi primerljiva z zgodnjo fazo naše galaksije, kar omogoča vpogled v to, kako so se oblikovale prve strukture v vesolju. “Firefly Sparkle je kot časovni stroj, ki nam omogoča, da vidimo vesolje, ko je bilo staro le 600 milijonov let. To odkritje je ključno za razumevanje, kako so se prve galaksije oblikovale in razvijale,” je poudarila prof. dr. Maruša Bradač, soavtorica raziskave in ena vodilnih raziskovalk na področju zgodnje astrofizike, dobitnica ERC projekta FIRSTLIGHT. Raziskovalci so za študij Firefly Sparkle uporabili najnaprednejšo tehnologijo teleskopa James Webb. Gravitacijsko lečenje, ki ga omogoča masivna jata galaksij v ospredju, je povečalo sliko Firefly Sparkle in raziskovalcem omogočilo opazovanje podrobnosti z izjemno ločljivostjo. Firefly Sparkle je tudi dokaz, kako ključna je povezanost mednarodne znanstvene skupnosti, saj je pri raziskavi sodelovalo več deset znanstvenikov z univerz in raziskovalnih institucij po vsem svetu - med njimi tudi slovenska ekipa z UL FMF, ki je bila odgovorna za analizo podatkov gravitacijskega lečenja in interpretacijo razvoja zvezdnih kopic. To prelomno odkritje ima globalni pomen za astrofiziko, saj omogoča testiranje teorij o nastanku galaksij in razumevanje procesov, ki so oblikovali zgodnje vesolje. Raziskava je tudi pokazala, da združevanje galaksij in interakcije med njimi igrajo pomembno vlogo pri njihovem razvoju, kar predstavlja pomembno izhodišče za prihodnje študije evolucije vesolja. Delo v svetu uveljavljene astrofizičarke prof. dr. Maruše Bradač, raziskovalca dr. Nicholasa Martisa in Gregorja Rihtaršiča, doktorskega študenta UL FMF, ki se osredotoča na analizo gravitacijskega lečenja in modeliranje razvoja galaksij dokazuje, da so slovenski raziskovalci nepogrešljiv del svetovne znanstvene skupnosti. S svojim znanjem in prispevki k analizi podatkov in interpretaciji rezultatov potrjujejo, da Slovenija igra pomembno vlogo v raziskovanju vesolja.
O objavljenem delu so povedali:
»Da smo lahko iz povečane in skrajno popačene slike galaksije v obliki podolgovatega loka rekonstruirali njeno pravo podobo, je bilo ključno razumevanje gravitacijske leče - jate galaksij MACS 1423, ki leži med nami in galaksijo Firefly Sparkle. Modeliranje takšne gravitacijske leče je že samo na sebi zanimivo, saj pri tem izračunamo, kje se v jati skriva očem nevidna ”temna” snov, ki s svojo gravitacijo povzroči odklon svetlobe oddaljenih galaksij.« (Gregor Rihtaršič, doktorski študent)
»Modeli nastajanja galaksij podajajo različne napovedi o tem, kako zgodaj se galaksije sestavljajo, kar je težko preveriti. Ta sistem ponuja izjemno priložnost za dejansko preverjanje nekaterih napovedi in ugotavljanje, kateri modeli se bolj približajo resničnemu vesolju. Pomembno je, da obstaja stalni dialog med opazovanji in teorijo.« (dr. Nicholas Martis, raziskovalec)
»Naša ekipa zdaj analizira vse zgodnje galaksije in vsi rezultati kažejo v isto smer: izvedeti moramo še veliko več o tem, kako so te zgodnje galaksije nastale,« je zaključila profesorica Bradač.
Dostop do članka: Formation of a low-mass galaxy from star clusters in a 600 Myr old Universe
Čestitamo!
Medijske objave:
