Preskoči na glavno vsebino

Matjaž Humar, Andrej Zorko, Tomaž Pisanski med prejemniki nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti

Datum objave: 14. 10. 2025
Splošno obvestilo
Ljubljana, 14. oktober 2025 - Znani so letošnji dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj. Med nagrajenci so tudi prof. dr. Andrej Zorko (IJS, UL FMF), izr. prof. dr. Matjaž Humar (IJS, UL FMF) in prof. dr. Tomaž Pisanski (UP FAMNIT in UP IAM ter IMFM).
Matjaž Humar, Andrej Zorko, Tomaž Pisanski med prejemniki nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter predsednica Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti prof. dr. Nataša Vaupotič sta razglasila letošnje prejemnice in prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe prejme izr. prof. dr. Matjaž Humar (IJS, UL FMF, NANOCENTER). Izr. prof. dr. Matjaž Humar raziskuje nove optične naprave, ki niso narejene iz klasičnih trdih materialov, ampak iz mehkih in bioloških snovi. Zato imajo posebne lastnosti in jih lahko uporabimo v kvantni tehnologiji, za medicinsko diagnostiko in za proučevanje procesov v celicah. S svojo skupino raziskovalcev je kot prvi na svetu razvil izjemno občutljive laserje iz milnih mehurčkov in laserje, ki so jih vgradili v žive celice. Prav tako so prvi na svetu ustvarili prepletene fotone v tekočih kristalih, ki omogočajo, da lahko kvantne lastnosti svetlobe prvič spreminjamo z električnim poljem – podobno kot pri LCD zaslonih.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov prejme prof. dr. Andrej Zorko (IJS in UL FMF). Prof. dr. Andrej Zorko s svojimi številnimi prelomnimi odkritji povsem novih kvantnih stanj in pojavov postavlja smernice razvoja hitro razvijajočega se znanstvenega področja kvantnih materialov. Gre za materiale, katerih lastnosti ni moč pojasniti v okviru klasične fizike, ampak so za to potrebni koncepti kvantne mehanike. Odkrivanje in razumevanje teh materialov zagotavlja dragocen vpogled v zapleteno kvantno naravo snovi in odpira vrata razvoju naprednih tehnologij, kot so izjemno zmogljivi kvantni računalniki in zelo občutljivi kvantni senzorji. Njegovi znanstveni dosežki so mednarodno odmevni in omogočajo razvoj sodobnih visokotehnoloških aplikacij.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju diskretne matematike prejme prof. dr. Tomaž Pisanski (UP FAMNIT in UP IAM ter IMFM), ki je večino svoje profesionalne karirere deloval na UL FMF. Prof. dr. Tomaž Pisanski je priznani raziskovalec diskretne matematike ter utemeljitelj svetovno znane slovenske šole teorije grafov. V času svojega delovanja na UL FMF je bil mentor 16 doktorskim študentom. Aktivno je deloval tudi v širšem znanstvenoraziskovalnem okolju v Sloveniji in po svetu. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. evropskega kongresa matematike v Portorožu. Je član Inženirske akademije Slovenije, Mednarodne akademije za matematično kemijo ter Academia Europaea. Bil je predsednik Sveta za znanost in predsednik Sveta za visoko šolstvo. Prof. Pisanski je za svoje delo na področju znanosti prejel številne državne nagrade in priznanja, vključno z dvema nagradama sklada Borisa Kidrića (1976 in 1985), Zoisovo nagrado (2015) in srebrni red za zasluge Republike Slovenije (2004).

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike prejme prof. dr. Uroš Seljak z Univerze v Kaliforniji, Berkeley in Nacionalnega laboratorija Lawrence Berkeley. Prof. dr. Uroš Seljak s svojim delom na področju kozmologije in astrofizike pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Svetovno priznan je zaradi svojega raziskovalnega dela na področju kozmičnega prasevanja – kozmičnega mikrovalovnega sevanja ozadja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Za svoje vrhunske znanstvene dosežke je prejel vrsto pomembnih nagrad – med njimi tudi Gruberjevo nagrado, najprestižnejšo nagrado s področja kozmologije.

Več o ostalih prejemnikih na povezavi.

Slavnostna podelitev najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti bo na predvečer dneva znanosti, v nedeljo, 9. novembra 2025, ob 20.00 v Cankarjevem domu.

Čestitamo!

Avtor fotografij: STA