Preskoči na glavno vsebino

Meteorološka opazovanja in inštrumenti

2020/2021
Program:
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Fizika
Smer:
Meteorologija
Letnik:
2 letnik
Semester:
drugi
Vrsta:
obvezni
ECTS:
3
Nosilec predmeta:
Ure na teden – 2. semester:
Predavanja
1
Seminar
0
Vaje
2
Laboratorij
0
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 2 letnik.

Opravljen izpit iz vaj je pogoj za pristop k izpitu iz teorije.

Vsebina

Uvod v meteorološke merilne sisteme. Opis vseh vrst meteoroloških opazovanj in meritev ter način izmenjave podatkov. Deskriptivni opisi in klasifikacije merilnih instrumentov.

Pregled dogovorjenih formatov za izmenjavo podatkov ter spoznavanje osnovnih orodij za rokovanje z meteorološkimi podatki.

Uvod v meteorološka opazovanja. Klasifikacija opazovanih meteoroloških pojavov in klasifikacija oblakov. Opazovanje

meteoroloških pojavov in delo na sinoptični meteorološki postaji.

Uvod v satelitsko meteorologijo. Spoznavanje konfiguracij meteoroloških operativnih in raziskovalnih satelitov, opis instrumentov. 3-D sondiranje ozračja. Uvod v interpretacijo

meteoroloških slik ter meteorološke aplikacije sondiranj.

Uvod v radarsko meteorologijo. Osnove meteorološkega radarja, opis posameznih

delov ter fizikalni princip meritev. Viri napak radarskega merjenja količine padavin.

Pregled ostalih instrumentov za daljinsko zaznavanje atmosfere. Opis delovanja

akustičnih vzorčevalnikov vertikalnih profilov meteoroloških spremenljivk, pregled instrumentov, ki delujejo na podlagi sipanja in odboja svetlobe (lidar, ceilometer)

Uvod v meroslovje. Pred študijem točkovnih meteoroloških meritev in instrumentov morajo študenti spoznati osnove meroslovja - kateri standardi obstajajo na tem področju, kako poteka postopek kalibracije, kako se zagotavlja sledljivost etalonov.

Talne meritve. Opis klasičnih meteoroloških instrumentov s fizikalnim principom delovanja in pregledom naključnih in sistematičnih merilnih napak. Opis elektronskih

meteoroloških in hidroloških senzorjev ter sistemi za vzorčenje in zbiranje podatkov. Princip delovanja in viri napak.

Sondažne meritve. Osnovni principi sondiranja

atmosfere, opis sodobnih sondažnih sistemov.

Specialne meritve v meteorologiji. Mikrometeorološke meritve,

agrometeorološke meritve, paleoklimatologija

Temeljni literatura in viri

selected chapter from:

WMO: Guide to meterological instruments and methods of observation. Geneva : World Meteorological Organization, reprinted in 1996 (ISBN : 9263-16008-2)
WMO: International cloud atlas, Volume IManual on the observation of clouds and other meteors. Geneva : World Meteorological Organization, reprinted in 1995 (ISBN: 92-63-10407-7). Volume II (plates). Geneva : World Meteorological Organization 1987 (ISBN: 9263-12407-8)
Fred V. Brock, Scott J. Richardson: Meteorological measurement systems. New York : Oxford University Press, 2001
HMSO: Handbook of meteorological instruments. 2nd ed. London : Her Majesty's Stationary Office, 19801982

Gareth W. Rees: Physical principles of remote sensing, 2nd ed., Cambridge : Cambridge University Press, 2001 (ISBN 0-521-66034-3)

Cilji in kompetence

Pridobitev osnovnega znanja o meteoroloških opazovanjih in merilnih instrumentih.

Spoznavanje fizikalnih principov delovanja instrumentov ter standardne konfiguracije meteoroloških postaj ter standardi za mednarodno izmenjavo podatkov.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje

Osnove meritev in opazovanj v meteorologiji. Za poglobljeno razumevanje je potrebno znanje osnov meteorologije.

Uporaba

Pridobljeno znanje služi pravilno načrtovanje merilnih mrež in meritev, pa tudi za kritično razumevanje kvalitete izmerjenih podatkov. Refleksija

Prenos splošnih principov meroslovja in fizikalnih merjenj na konkretne primere merjenj v ozračju, v tleh in na daljavo.

Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet

Splošni principi meroslovja in fizikalnih merjenj.

Metode poučevanja in učenja

predavanja, računske vaje (15 ur), laboratorijske vaje (30 ur)

Načini ocenjevanja

1 kolokvij iz vaj (ali seminar ocenjen z 9 ali 10), ustni izpit
(ocene: 5 (negativno), 6-10 (pozitivno), ob upoštevanju Statuta UL)

Reference nosilca
  1. SKOK, Gregor, BACMEISTER, Julio T., TRIBBIA, Joe. Analysis of tropical cyclone precipitation using an object-based algorithm. Journal of climate, ISSN 0894-8755, 2013, vol. 26, iss. 8, str. 2563-2579.
  2. ŽAGAR, Nedjeljka, HONZAK, Luka, ŽABKAR, Rahela, SKOK, Gregor, RAKOVEC, Jože, CEGLAR, Andrej. Uncertainties in a regional climate model in the midlatitudes due to the nesting technique and the domain size. Journal of geophysical research, Atmospheres, ISSN 21698996, 2013, vol. 118, iss. 12, str. 6189-6199
  3. SKOK, Gregor, TRIBBIA, Joe, RAKOVEC, Jože. Object-based analysis and verification of WRF model precipitation in the low- and Midlatitude Pacific Ocean. Monthly weather review, ISSN 0027-0644, 2010, vol. 138, no. 12, str. 4561-4575
  4. SKOK, Gregor, VRHOVEC, Tomaž. Considerations for interpolating rain gauge precipitation onto a regular grid. Meteorologische Zeitschrift, ISSN 0941-2948, 2006, 15, str. 545-557.
  5. VRHOVEC, Tomaž, RAKOVEC, Jože, GABERŠEK, Saša, SKOK, Gregor, ŽABKAR, Rahela, GREGORIC, Gregor. Relief shapes and percipitation on the south side of the Alps, Part 2. Heavy-rain cases during MAP and sensitivity to topography modifications. Meteorologische Zeitschrift, ISSN 0941-2948, 2004, 13, str. 201-208.