Specialistični seminar iz eksperimentalne fizike

Vpis v letnik študija.

Teme T. Zwittra: Fizikalni doseg in omejitve ter tehnološke rešitve sodobnih pregledov neba: astrometrija, spektroskopija, astroseizmologija, fotometrija; obdelava in analiza velikih setov astrofizikalnih podatkov s praktičnimi primeri; načini njihove avtomatske klasifikacije in notranje konzistentne kalibracije; podatkovne baze v astrofiziki: dostopnost, strukturiranost, uporaba, omejitve s praktičnimi primeri rudarjenja podatkov; izbrana poglavja primerov določanja astrofizikalnih parametrov zvezd, medzvezdnega prostora in temne snovi s praktičnimi zgledi netrivialnih statističnih lastnosti.
Teme P. Križana in B. Goloba: Meritve lastnosti Higgsovega bozona; iskanje novih delcev, supersimetričnih partnerjev osnovnih delcev, iskanje nabitega Higgsovega bozona; precizijske meritve redkih procesov pri razpadih mezonov B in D in leptonov tau; mešanje pri nevtrinih, masna hierarhija, kršitev simetrije CP; direktna iskanja delcev temne snovi. Iskanje izvorov ultravisokoenergijskih kozmičnih delcev. Nove eksperimentalne metode za sledenje in identifikacijo nabitih delcev, detektorji za delce temne snovi.
Teme S. Širce: raziskave elektromagnetne in spinske stukture hadronskih sistemov (nukleonov in jeder), uporaba visoko ločljivih magnetnih spektrometrov in kalorimetrov, uporaba polariziranih elektronskih žarkov, polariziranih tarč in polarimetrov
Teme D. Arčona in J. Dolinška: Moderne eksperimentalne metode za študij magnetnih ter superprevodnih materialov: elastično in neelastično nevtronsko sipanje, resonančno neelastični sipanje rentgenskih žarkov (RIXS), jedrska magnetna resonanca v kvantnih antiferomagnetnih sistemi, (anti)feromagnetna resonanca, mionska spinska relaksacija, eksperimenti na magnetoelektričnih multiferoikih, eksperimenti v superprevodnem stanju.
Teme I. Muševiča in D. Cvetka: Izvajanje študijskih aktivnosti, ki pokriva eksperimentalne raziskave površin, mejnih plasti in nizko-dimenzionalne fizike, je izrazito individualno in se vsakokrat prilagodi vsebini teme doktorske disertacije kandidata. Doktorand v konzultaciji s svojim mentorjem določi del tematike doktorskega dela, ki zahteva izvedbo eksperimenta s področja fizike površin. Doktorand skupaj z nosilcem predmeta naredi načrt izvedbe meritev na dani problematiki. Doktorand se pod vodstvom nosilca predmeta seznani z merilno tehniko in samostojno izvede eksperiment, vezan na temo njegovega doktorskega dela. Po uspešno izvedenem eksperimentu doktorand napiše znanstveno poročilo in ga predloži nosilcu predmeta. O rezultatih eksperimenta se razpravlja na ustnem zagovoru.
Teme I. Drevenšek Olenik: Sodobne eksperimentalne tehnike na področju optike. Karakterizacija linearnih in nelinearnih optičnih lastnosti mehkih snovi: tekoči kristali, polimeri, kompozitni materiali, biološki materiali, koloidni sistemi, tankoplastne strukture.
Teme M. Zgonika: Integrirana optika, modulacija svetlobe, nelinearna optika v moduliranih strukturah, nelinearna optika organskih materialov, THz spektroskopija, elipsometrija večplastnih anizotropnih struktur, fotorefraktivnost, holografija v realnem času, laserska fizika..
Teme R. Jeraja: Sodobne eksperimentalne metode v medicinski fiziki; sodobne metode formacije in analize biomedicinskih slik; sodobne metode obsevanja (slikovno-vodene terapije, terapije z delci); sodobne statistične metode analize biomedicinskih podatkov.

P. Lena, D. Rouan, F. Lebrun: Observational Astrophysics, Springer, 2012.
B.W.Carroll, D.A.Ostlie: An introduction to Modern Astrophysics, Addison-Wesley, 2006.
N. Manset and P. Forshay (eds.): Astronomical Data Analysis Software and Systems, ASP conference series, vol. 485, 2014.
The Physics of the B Factories, Bevan, A., Golob, B., Mannel, Th., Prell, S., Yabsley, B. (Eds.), Springer 2015;
LHC Phenomenology, Einan Gardi, Nigel Glover, Aidan Robson (Eds.), Springer 2015
J. D. Walecka, Electron scattering for nuclear and nucleon structure, Cambridge University Press, Cambridge 2005.
S. Boffi, C. Giusti, F. D. Pacati, M. Radici, Electromagnetic Response of Atomic Nuclei, Oxford University Press, Oxford 1996.
F. Close, S. Donnachie, G. Shaw, Electromagnetic Interactions and Hadronic Structure, Cambridge University Press, Cambridge 2009.
Akio Kotani and Shik Shin, Resonant inelastic x-ray scattering spectra for electrons in solids, Rev. Mod. Phys. 73, 203 (2001).
A. Yaouanc, P. D. de Reotier, Muon Spin Rotation, Relaxation, and Resonance: Application to Condensed Matter. Oxford Science Publications, Oxford, 2011.
Spectroscopy of emerging materials, Eds. E. C. Faulques, D. L. Perry, and A. V. Yeremenko, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, 2004.
C.P. Slichter, Principles of Magnetic Resonance, Springer-Verlag Berlin Heidelberg, 1990.
J. Israelachvili, Intermolecular and Surface Forces, Academic Press, 1992.
R. Wiesendanger, Scanning probe microscopy, Springer, 1998.
J.P.Fillard, Near field optics and nanoscopy, World Scientific, 1996.
A. Zangwill, Physics at Surfaces, Cambridge UP, 1988.
D.P.Woodruff, T.A.Delchar, Modern techniques in surface science, Cambridge 1994.
J.M.Walls, R. Smith, Surface science techniques, Pergamon, 1994
D.Meyers, Surfaces, Interfaces and Colloids, VCH Publishers Inc., 1991
P. A.Kralchevsky, K. Nagayama, Particles at Fluid Interfaces and Membranes, Elsevier 2001.
H. S. Nalva, S. Miyata, Nonlinear Optics of Organic Molecules and Polymers, CRC Press, 1997
Optics and Nonlinear Optics of Liquid Crystals, I. C. Khoo, S.-T. Wu, World Scientific, 1993.
O. Svelto, "Principles of Lasers," 5th ed., Springer, Berlin, 2010.
Anthony E Siegman: "Lasers," University Science Books, Sausalito 1986, (or later editions).
P. Gunter ed., Nonlinear Optical Effects and Materials, Springer Verlag, Berlin (2000).
R.  Weissleder, B. Ross, A. Rehemtulla, S Gambhir, Editors, 2009, Molecular Imaging, People's Medical Publication House, ISBN: 978-1607950059
J. Van Dyk, Editor. 2013, The Modern Technology of Radiation Oncology, Medical Physics Publishing, ISBN: 978-1930524576

Predstavitev in seznanitev z najnovejšimi raziskovalnimi aktivnostmi in trendi na različnih področjih eksperimentalne fizike.

Znanje in razumevanje Študent pridobi pregled na trenutnimi odprtimi znanstvenimi vprašanji na različnih področjih fizike in razumevanje eksperimentalnih pristopov k reševanju le-teh.
UporabaPridobljeno znanje študent uporabi pri raziskovalnem delu za doktorsko disertacijo.
RefleksijaUporaba pridobljenega znanja za povezovanje z sorodnimi problemi in znanstvenimi metodami na področjih, ki niso neposredno povezana s tematiko doktorske disertacije.
Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmetPoglobljeno razumevanje trenutnega raziskovalnega stanja na različnih področjih omogoča povezovanje teoretičnih razlag in eksperimentalnih metod.

Predavanja, konzultacije.

Aktivna udeležba na predavanjih in v diskusijah.
Razgovor
opravil / ni opravil (ob upoštevanju Statuta UL)