Umrl je prof. dr. Peter Vencelj
Mnogo prezgodaj se je od nas na novega leta dan poslovil upokojeni profesor Peter Vencelj.
Peter Vencelj se je rodil 28. maja 1939 v Stražišču pri Kranju. Leta 1958 se je vpisal na študijsko smer tehnična fizika na Univerzi v Ljubljani in diplomiral leta 1963. Po diplomi se je zaposlil kot raziskovalec v Iskri, kjer je raziskoval uporabo polprevodniške stikalne tehnologije. Nato je nadaljeval z magistrskim študijem na fiziki in leta 1972 magistriral z delom Kvantni opis dislokacij v kovalentnem kristalu. Leta 1968 je bil prvič izvoljen v naziv asistenta za mehaniko na Naravoslovno-matematičnem oddelku takratne Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Postal je asistent pri prof. Antonu Kuhlju. Pod njegovim vplivom se je sčasoma preusmeril s fizike trdne snovi na mehaniko fluidov in tako leta 1976 doktoriral na področju mehaničnih znanost z disertacijo z naslovom Vpliv prostih in vezanih vrtincev na tok v turbinah z velikim številom lopatic in primerjava z eksperimentom. Sledil je vzpon po akademski lestvi od docenta leta 1977 do rednega profesorja 1988. Njegovo znanstveno in raziskovalno delo je zajeto v vrsti raziskovalnih nalog, poročil in konferenčnih prispevkov s področja nihanja sestavljenih lupin in modeliranja turbulentnih tokov. Pri tem je prisegal tako na akademsko odličnost kot na sodelovanje s prakso, kjer ima posebno pomembno vlogo njegovo sodelovanje s Turboinstitutom v Ljubljani. Profesor Vencelj je bil odličen predavatelj; jasen, natančen in metodičen. Predaval je mehaniko, tehniško matematiko, mehaniko kontinuuma, analitično mehaniko in številne druge predmete s področja mehanike, ne samo na svoji matični fakulteti, temveč tudi številnim generacijam gradbenikov in strojnikov od Ljubljane do Maribora. Tudi najtežjo snov je znal vsem razumljivo razložiti in jo povezati s primerom iz sveta, kar med drugim dokazuje več kot trideset njegovih diplomantov. Ustanovil in vodil je tudi podiplomski študij mehanike na Oddelku za matematiko in mehaniko, kjer je pod njegovim mentorstvom magistrirala vrsta raziskovalcev iz industrije. Povedati, kaj je prav, in narediti korak v tej smeri je Peter čutil kot svojo dolžnost, ki se ji ni nikoli izmikal, zato je že v starem sistemu deloval v številnih odborih in vodstvenih organih in imel pomembno besedo pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. Po spremembi režima leta 1990 je dolžno sprejel mesto ministra za šolstvo in šport v prvi slovenski vladi, kar je žal Petrovo pedagoško in raziskovalno delo prekinilo ali vsaj v veliki meri omejilo. Ministrovanju je sledila naloga državnega sekretarja za Slovence po svetu, ki jo je Peter z veliko ljubeznijo vestno opravil. Peter je bil tudi med ustanovitelji Slovenskega društva za mehaniko, pomembno delo pa je opravil tudi za DMFA pri ureditvi statusa Plemljeve vile na Bledu.
Svojcem prof. Venclja izrekamo iskreno sožalje.
