Sem astrofizičarka in docentka na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter članica Astronomske skupine. Raziskujem jate galaksij in njihove lastnosti s pomočjo kozmoloških hidrodinamičnih simulacij.
Zanimajo me termodinamične lastnosti plina v jatah in njihovi okolici, uporaba jat v kozmološke namene, povratni učinek aktivnih galaktičnih jeder, trenutno se ukvarjam s toplim/vročim medgalaktičnim medijem v jati in njeni okolici.
Aktivna sem tudi v promociji znanosti in rada sodelujem z mladimi, še posebej v okviru priprav na tekmovanja in mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike.
V svojem raziskovalnem delu proučujem lastnosti plina v skupinah in jatah galaksij in pri tem uporabljam kozmološke numerične simulacije.
Jate galaksij predstavljajo edinstveno povezavo med dvema pogledoma na vesolje: služijo nam za razumevanje razvoja vesolja kot celote (kozmologija), v njih pa lahko tudi opazujemo nekatere izmed najbolj burnih astrofizikalnih pojavov v vesolju (kot so eksplozije supernov in povratni učinek aktivnih galaktičnih jeder).
Jate galaksij
Galaksije se med razvojem vesolja združujejo v večje sestave, ki jim pravimo jate galaksij. Te so največji in najmasivnejši gravitacijsko vezani astronomski objekti v vesolju. Čeprav jih na nebu opazimo kot zgostitve s tisoč galaksijami, je velika večina jatne mase v obliki še neznane temne snovi, samo desetino mase pa sestavlja vidna snov (t.j. zvezde v galaksijah in plin). Največ vidne snovi pa je našim očem skrite, saj je ne najdemo v galaksijah marveč v razgretem ioniziranem plinu, ki mu pravimo jatni plin.
Lastnosti jatnega plina
Od diplome dalje raziskujem termodinamične in kemične lastnosti jatnega plina, da bi bolje razumela nastanek in razvoj jat. Posebej zanimivo je bogatenje plina s kemičnimi elementi: ustvarijo jih zvezde, ki jih na koncu življenja odvržejo v svojo okolico, tako obogateni plin pa se medtem ohlaja in iz njega nastanejo nove, z elementi nekoliko bolj bogate zvezde. Raznovrstni astrofizikalni pojavi pa pustijo svoj »prstni odtis« tako na kemičnih kot na termodinamičnih lastnostih tega izjemno razredčenega plina. Taki astrofizikalni pojavi, ki jih lahko spremljamo v jatah galaksij, so nastanek novih zvezd, sproščanje galaktičnih vetrov zaradi eksplozij supernov in povratni učinek aktivnih galaksij, ki nastane zaradi akrecije snovi na supermasivno črno luknjo v središču galaksij.
Kozmološke numerične simulacije
Z razliko od kolegov, ki svoje raziskovanje temeljijo na podatkih zemeljskih in vesoljskih teleskopov, se pri svojem delu poslužujem simulacij vesolja. Kozmološke simulacije so modeli vesolja, pri katerih z uporabo fizikalnih zakonov spremljamo nastanek in razvoj velikih struktur v vesolju, za take izračune pa potrebujemo visoko zmogljive računalnike. Uporaba simulacij je pri študiju lastnosti jatnega plina bistvenega pomena, ker nam pomaga razumeti vpliv posamičnega pojava (nastanek in razvoj zvezd, učinek galaktičnih vetrov ipd.) in nam istočasno nudi pogled v preteklost, ko je jata še nastajala in se razvijala. Lastnosti jat v simulacijah lahko potem primerjamo z opazovanimi ter modele dograjujemo in dopolnjujemo. Na tak način se lahko približamo razumevanju vesolja, v katerem živimo.