Kaj je odprti dostop?

Odprti dostop obsega brezplačen dostop do celotne vsebine znanstvenih del na svetovnem spletu ter upravljanje avtorskih pravic. Avtor obdrži materialne avtorske pravice in vsem uporabnikom daje prosto, nepreklicno in stalno pravico dostopa do dela ter dovoljuje razmnoževanje, uporabo, razširjanje, prenos in javni prikaz dela, izdelavo in distribucijo izpeljanih del v katerem koli digitalnem mediju za kateri koli odgovoren namen (dovoljeno uporabo označi na primer z licencami avtorskopravnega modela Creative Commons).
Vir: https://www.odprta-knjiznica.si/

Zakaj objavljati v odprtem dostopu?

  • Poveča se citiranje in uporaba člankov.
  • Članek lahko bere vsak, ne samo tisti, ki je naročen na revijo.
  • Drugi raziskovalci lahko takoj dobijo vpogled v rezultate raziskovalnega dela.
  • Odprti dostop omogoča boljše sodelovanje med raziskovalnimi skupinami in hitrejši napredek.
  • Odprto objavljanje pogosto zahtevajo financerji.

    Načini odprtega objavljanja:

    A. Zlati odprti dostop = Objavljanje v odprto dostopnih revijah

    Za objavo članka v odprto dostopni reviji je običajno potrebno plačilo APC-ja. V nekaterih primerih, ko ima ustanova korespondenčnega avtorja sklenjeno preoblikovalno pogodbo z založnikom, je možno uporabiti vavčer za brezplačno objavo tudi v odprto dostopni reviji. Taka založnika sta American Chemical Society in Oxford University Press.
    B. Diamantni odprti dostop

    Za objavo članka v odprtem dostopu ni potrebno plačilo APC-ja. Založniki sredstva za svoje delovanje zagotovijo na druge načine, na primer s sponzorji, donacijami. Primeri založnikov, ki omogočajo diamantni odprti dostop: manjše - predvsem univerzitetne založbe, SciPost, nekatere revije Royal Society of Chemistry.
    C. Odprti dostop v naročniški reviji

    Ta model odprtega objavljanja vključuje plačilo APC-ja za objavo članka in hkrati plačilo naročnine za branje, če želimo prebirati ostale članke v tej reviji, ki niso odprto dostopni.

    Če ima ustanova korespondenčnega avtorja sklenjeno preoblikovalno pogodbo z založnikom, lahko avtor članek objavi v odprtem dostopu s koriščenjem vavčerja brez plačila APC-ja. Vsak založnik objavi seznam izbranih revij, ki so vključene v pogodbo, za ostale revije ugodnosti pri odprtem objavljanju ni. Univerza v Ljubljani ima v letu 2024 sklenjene preoblikovalne pogodbe z naslednjimi založniki: American Chemical Society, De Gruyter, Emerald, Elsevier, IOP Publishing, Oxford University Press, Royal Society of Chemistry, Springer Nature, Sage, Taylor & Francis in Wiley. Več na strani https://mreznik.nuk.uni-lj.si/sl/odprta-znanost/ugodnosti-za-raziskovalce/
    D. Zeleni odprti dostop = Shranjevanje v repozitorij

    Avtor shrani svojo končno, recenzirano različico članka, sprejetega v objavo (accepted manuscript) v repozitoriju, na primer arXiv ali RUL. Pri tem upošteva vse pogoje samoshranjevanja, ki jih določa založnik. Za shranitev članka v arXiv poskrbi raziskovalec sam, v Repozitorij Univerze v Ljubljani pa lahko članek shrani knjižnica.

    Založniki, ki omogočajo takojšnjo shranitev avtorjevega recenziranega rokopisa v repozitorij, so npr. American Institute of Physics (AIP), American Physical Society (APS), The Royal Society, American Mathematical Society (AMS), Society for Industrial and Applied Mathematics (SIAM), Association for Computing Machinery (ACM).

    Navedba založnikov je tu zgolj informativna, za vsako revijo je potrebno preveriti pogoje samoshranjevanja na strani https://v2.sherpa.ac.uk/romeo/ in na založnikovi spletni strani.
    E. Subscribe to open (S2O) model in drugi novi modeli odprtega objavljanja

    Naročniške revije se v primeru zadostnega kritja z naročninami za izbrano leto odločijo objaviti vse članke v odprtem dostopu brez plačila stroškov APC. To velja tako za članke avtorjev iz ustanov, ki prispevajo naročnine, kot tudi za vse ostale. Trenutno po modelu S2O nekatere od svojih revij izdajajo npr. založniki EDP Sciences (npr. revija Astronomy & astrophysics), Mathematical Sciences Publishers - MSP (npr. revija Geometry & Topology), European Mathematical Society - EMS.