Raziskovalni projekt (so)financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Članica UL: Fakulteta za matematiko in fiziko
Šifra projekta: J7-60121
Naziv projekta: Fotografija črne luknje: stik fizike s fotografijo
Obdobje: 1. 1. 2025 - 31. 12. 2027
Letni obseg: 1,15 FTE, cenovna kategorija: C
Vodja: Sašo Grozdanov
Veda: Naravoslovje
Sodelujoče RO, sestava projektne skupine, bibliografske reference
Vsebinski opis projekta:
Nedavni prelomni dosežek Event Horizon Telescope (EHT) pri zajemu prvih slik črnih lukenj predstavlja ključen trenutek tako v znanstvenem napredku kot v javnem dojemanju. Čeprav so bile te slike posnete v spektru radijskih valov in ne vidne svetlobe, so jih njihovi ustvarjalci poimenovali "fotografije". Na prvi pogled se ta izraz zdi nenavaden, saj so črne luknje klasično znane po tem, da absorbirajo vso svetlobo, ki je tradicionalno bistvena za fotografski medij. Poleg tega se označevanje teh slik kot fotografij zdi nenavadno glede na navidezno oddaljenost umetniških ciljev od teoretične fizike. Vendar pa ta projekt prek interdisciplinarnega dialoga med skupnostma fizike in fotografije želi pokazati, da sta obe področji globoko zavezani raziskovanju "paradoksalnega" vedenja svetlobe.
Cilj projekta je raziskati vpliv prvih fotografij črnih lukenj na znanost, tako da jih poveže s sodobnimi in zgodovinskimi fotografskimi praksami ter najsodobnejšimi raziskavami v teoretični fiziki. Te fotografije omogočajo neposredno opazovanje kaotičnih, visokoenergijskih pojavov v akrecijski plazmi in svetlobi v bližini vrteče se (Kerr-ove) črne luknje. Nudijo vpogled v prej neizmerljive pojave, kot je fotonski prstan, in potencialno celo pomagajo razumeti holografsko dualnost astrofizikalnih vrtečih se črnih lukenj.
Medtem ko fotografije običajno ustvarjajo izjemno realistične podobe kot neposredne vtise svetlobe, lahko nudijo vpogled le v dogodke, katerih osnovne značilnosti so že znane. Ko fotografija prikazuje neznano realnost, postane ključno razlikovati med nejasnostjo slabo razumljenih pojavov in šumom, ki ga proizvaja sam medij. Projekt se loteva izzivov interpretacije fotografij črnih lukenj v dveh korakih. Najprej povezuje zgodovino abstraktne umetnosti s problemom človeške pristranskosti pri interpretaciji obsežnih podatkovnih nizov, ki se uporabljajo za ustvarjanje slik. Nato preučuje potrebo po prilagoditvi fotografskih orodij za boljše zajemanje nepravilnosti v prostoru in času. Projekt se bo zaključil z interdisciplinarno razstavo in serijo okroglih miz, ki bodo povezovale znanstveno raziskovanje in umetniško interpretacijo.
