dr. Marko Marinček
Fotona d.d.
S fiziko je moje strokovno delo povezano od konca šolanja naprej. Poleg tega je moj način razmišljanja ter pristop k reševanju problemov v osnovi fizikalen, tako da mi pomaga tudi pri organizacijskih in vodstvenih dejavnostih. Fiziki se namreč še posebej dobro naučimo ločevati bistvene dejavnike od manj pomembnih in jih znamo temu primerno tudi obravnavati.
Igor Verstovšek, univ. dipl. fiz.
Cosylab Ltd.
Na gimnaziji Bežigrad smo imeli izjemnega učitelja fizike Andreja Lobnika, ki je znal navdušiti; na fiziko se je vpisalo 6 od 23 dijakov iz mojega razreda. Osebno je k vpisu pripomogel tudi sloves Fakultete za matematiko in fiziko kot resne in zahtevne, da jo je kljub temu uspešno končal moj starejši brat in da sem bil nekajkrat uspešen na fizikalnih tekmovanjih za srednješolce.
Študij fizike je bil zahteven, a odnos profesorjev in asistentov v veliki večini primerov zelo korekten. Fizike se ne da uspešno končati s prodajanjem megle profesorjem, temveč so bile ocene vedno korelirane z dejanskim znanjem in razumevanjem snovi. Najbolj sta mi v spominu ostala profesorja Janez Strnad in Alojz Kodre. Strnadova predavanja pri predmetih Fizika I in Fizika II so dala zelo trdno osnovo za nadaljnji študij in pripomogla k razumevanju večine fizike, ki jo srečamo v vsakdanjem življenju. Modelska analiza pri profesorju Alojzu Kodretu pa nam je dala orodja in pogum za reševanje konkretnih računskih problemov, ki jih fizik sreča na svoji profesionalni poti. Pri učenju za kolokvije Matematične fizike I je veliko večino študentov znani napev opominjal, da še zdaleč ni očitno, da lahko mladi študent fizike zlahka opravi vse izpite ...
Takoj po končanem študiju nas je nekaj kolegov fizikov ustanovilo podjetje Cosylab, s čimer smo skrenili z uhojene poti mladih raziskovalcev. Izkazalo se je, da smo pridobljena znanja uspešno uporabili, saj smo v kratkem času postali vodilno svetovno podjetje za krmilne sisteme za pospeševalnike delcev, svojo dejavnost pa širimo tudi na druga področja. Sposobnosti fizikov niso omejene zgolj na področje reševanja tehničnih problemov, temveč se zelo dobro znajdemo tudi v poslovnem svetu. V našem podjetju tako fizike visoko cenimo in radi sodelujemo z njimi, najsi bodo doktorji znanosti ali študenti, ki ravno zaradi kvalitetnega programa Fakultete za matematiko in fiziko hitro pridobijo znanja za uspešno delo na konkretnih projektih.
dr. Tomaž Katrašnik
Laboratorij za toplotne batne stroje, Fakulteta za strojništvo UL
Med študijem fizike sem pridobil širok spekter temeljnjih znanj, ki jih s pridom uporabljam pri delu v Laboratoriju za toplotne batne stroje na Fakulteti za strojništvo UL. Dobro poznavanje fizikalnih osnov in matematičnih orodij tvori osnovo za uspešno raziskovalno delo na področju motorjev z notranjim zgorevanjem in hibridnih pogonskih sklopov. Znanje, ki sem ga sistematično dopolnjeval med študijem fizike, mi je omogočilo hitro in kompetentno osvojitev novega raziskovalnega področja, hkrati pa sem v novo okolje prinesel tudi sveže ideje. Znanje fizike mi je v veliko podporo tudi pri nadaljnjem osvajanju znanj in področij, saj omogoča kritično in hitro presojo porajajočih se trendov. Opravljam delo, ki mi je v veliko veselje, poznavanje fizike pa raziskovanje popestri in olajša.
Tomaž Volk, univ. dipl. fiz.
ADACTA, solastnik in direktor
S študijem fizike sem pridobil kar nekaj univerzalnih spoznanj. Izpostavil bi dve: (a) logična dekompozicija problema - pri odločanju se je potrebno pretežno opirati na logiko, kar velja tudi za kompleksne probleme. Te je potrebno najprej razstaviti na manjše, jih rešiti in nato rešitev sestaviti in interpretirati v rešitev kompleksnega problema. Občutke je potrebno pustiti čim bolj ob strani. (b) dimenzijska kontrola - Dobljeni rešitvi (tudi neštevilski) določenega problema moramo izkazati nezaupanje in jo moramo vedno poskušati ponovno ovrednotiti z drugega zornega kota. Ob ujemanju imamo verjetno v rokah pravo rešitev.
prof. dr. Janko Jamnik
Kemijski inštitut, direktor
Študij na FMF človeka oblikuje tako, da se znajde v zelo različnih situacijah, če so le rešljive z razmišljanjem. Prav zabavno je ugotoviti, da je večina izzivov prav takih.
Metod Koželj, univ. dipl. meteorol.
Mobitel d.d.
Študij fizike se mi je pravzaprav nasmihal že od osnovne šole naprej. Moj prvi učitelj fizike v 7. razredu osemletke me je čisto navdušil in od takrat naprej sem bil tako rekoč kuhan in pečen. Pričakovanja ob začetku študija so bila mešana. Nisem načrtoval kakšne akademske kariere, pravzaprav sem pričakoval ustrezno izobrazbo za želeni poklic. Študiral sem na katedri za meteorologijo in sem po zaključku študija nekaj časa kar uspešno delal v svoji stroki na takratnem Hidrometeorološkem zavodu RS.
Sam študij na katedri za meteorologijo je precej "domačen", kar je posledica majhnega števila študentov. Tako smo se vsi kolegi dobro poznali, tudi odnosi s profesorji in asistenti so bili dokaj tesni. To ima seveda prednosti, kot je denimo večja fleksibilnost glede izvajanja predavanj in vaj, opravljanja izpitov, a tudi slabosti. Sicer so bila predavanja in vaje na visokem nivoju. S študenti in profesorji drugih smeri smo se v višjih letnikih nekoliko odtujili, saj skupnih predavanj v 3. in 4. letniku skoraj nismo imeli; to druženje sem nekoliko pogrešal.
Morda še pomembnejša stvar, ki mi jo je študij dal, je analitični način razmišljanja. Študij fizike ni nekaj, kar bi lahko naredil zgolj z učenjem na pamet. Menim, da v sodobni družbi, kjer skoraj vsa delovna mesta zahtevajo poglobljena specialistična znanja, sam študij na fakulteti ne more nuditi vsega potrebnega znanja. Ta znanja človek pridobi ob delu, je pa dober študij lahko dobra osnova in študij na Oddelku za fiziko je meni takšno široko in trdno osnovo dal. Sposobnost analitičnega razmišljanja je odločilnega pomena pri moji trenutni zaposlitvi v družbi Mobitel d.d., kjer se ukvarjam z optimizacijo in opravljanjem napak v omrežjih GSM in UMTS. Sama strokovna izobrazba pride manj do izraza, a je vsekakor dobra osnova, na kateri sem lahko zgradil specialistična znanja.
