Predmet sestavlja sedem sklopov (dolžina vsakega 2 tedna), ki so razdeljeni na uvodni in teoretični del (predavanja), vaje s pomočjo sinoptičnih kart, satelitskih slik in drugih orodij, ter ustno
predstavitev samostojnega projekta sinoptične analize na koncu semestra.
Sinoptične karte: metode analize opazovanj, subjektivna in objektivna analiza horizontalnih polj, osnovne prognostične karte in osnove post- procesinga rezultatov prognostičnih modelov.
Analiza stabilnosti.
Zračne mase in fronte: definicija fronte. Procesi ob fronti. Frontogeneza in frontoliza, frontogenetična funkcija. Semi-geostrofska teorija. Analiza fronte in frontalnih procesov na kartah.
Višinska frontogeneza, vector Q: definicija vektorja Q. Povezava med vektorjem Q,
frontogenezo in vertikalnimi gibanji. Analiza višinske frontogeneze na kartah. Osnovne satelitske slike.
Analiza vektorja Q, front in vertikalnih gibanj na satelitskih slikah.
Uporaba klasične teorije baroklinega razvoja: Bergenska šola. Model polarne fronte. Analiza razvoja ciklona na primerih s pomočjo dvoslojnega modela baroklinega razvoja.
Vpliv orografije na cirkulacijo na sinoptičnih skalah: Lastnosti splošne cirkulacije toka v povezavi z globalno orografijo. Stacionarni orografski valovi. Vertikalni transport gibalne količine.
Zavetrna ciklogeneza: teorije ciklonalnega razvoja v zavetrini orografije, posebej Alp. Uporaba teorije na primerih in aktualnih kartah. Sinoptična klimatologija Slovenije in širšega območja Alp.
Vpliv sinoptičnega toka na generiranje mezoskalnih procesov: tipi sinoptične cirkulacije na območju Alp in Mediterana in z njimi povezane mezoskalne cirkulacije. Vpliv orografije na tok v spodnji troposferi. Analiza tipičnih vremenskih dogodkov in ekstremnih pojavov na mezoskali.