Preskoči na glavno vsebino

Praktikum sinoptične meteorologije

2019/2020
Program:
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Fizika
Smer:
Meteorologija
Letnik:
3 letnik
Semester:
drugi
Vrsta:
obvezni
ECTS:
4
Nosilec predmeta:
Ure na teden – 2. semester:
Predavanja
1
Seminar
0
Vaje
3
Laboratorij
0
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 3. letnik.

Opravljen izpit iz predmeta Osnove meteorologije iz 2. letnika in poslušan predmet Dinamična meteorologija

Sodelovanje na predavanjih in vajah. Oddane in pozitivno ocenjene projektne naloge in opravljena ustna predstavitev projekta kot pogoj za pristop k ustnemu izpitu iz teorije.

Vsebina

Predmet sestavlja sedem sklopov (dolžina vsakega 2 tedna), ki so razdeljeni na uvodni in teoretični del (predavanja), vaje s pomočjo sinoptičnih kart, satelitskih slik in drugih orodij, ter ustno

predstavitev samostojnega projekta sinoptične analize na koncu semestra.

Sinoptične karte: metode analize opazovanj, subjektivna in objektivna analiza horizontalnih polj, osnovne prognostične karte in osnove post- procesinga rezultatov prognostičnih modelov.

Analiza stabilnosti.

Zračne mase in fronte: definicija fronte. Procesi ob fronti. Frontogeneza in frontoliza, frontogenetična funkcija. Semi-geostrofska teorija. Analiza fronte in frontalnih procesov na kartah.

Višinska frontogeneza, vector Q: definicija vektorja Q. Povezava med vektorjem Q,

frontogenezo in vertikalnimi gibanji. Analiza višinske frontogeneze na kartah. Osnovne satelitske slike.

Analiza vektorja Q, front in vertikalnih gibanj na satelitskih slikah.

Uporaba klasične teorije baroklinega razvoja: Bergenska šola. Model polarne fronte. Analiza razvoja ciklona na primerih s pomočjo dvoslojnega modela baroklinega razvoja.

Vpliv orografije na cirkulacijo na sinoptičnih skalah: Lastnosti splošne cirkulacije toka v povezavi z globalno orografijo. Stacionarni orografski valovi. Vertikalni transport gibalne količine.

Zavetrna ciklogeneza: teorije ciklonalnega razvoja v zavetrini orografije, posebej Alp. Uporaba teorije na primerih in aktualnih kartah. Sinoptična klimatologija Slovenije in širšega območja Alp.

Vpliv sinoptičnega toka na generiranje mezoskalnih procesov: tipi sinoptične cirkulacije na območju Alp in Mediterana in z njimi povezane mezoskalne cirkulacije. Vpliv orografije na tok v spodnji troposferi. Analiza tipičnih vremenskih dogodkov in ekstremnih pojavov na mezoskali.

Temeljni literatura in viri

J.E. Martin: Mid-Latitude Atmospheric Dynamics. J. Wiley & Sons, Ltd.
J.R. Holton: An introduction to dynamic meteorology. Academic Press.
H.B. Bluestein: Synoptic-Dynamic Meteorology in Midlatitudes, Volumes I,II. Oxford University Press.

Cilji in kompetence

Uporaba teoretičnih vsebin iz predmeta Dinamična meteorologija I pri analizi

vremenskih sistemov v zmernih zemljepisnih širinah. Uporaba teoretičnih orodij za opis

frontalnih procesov na klasičnih sinoptičnih kartah. Razvoj praktičnih sposobnosti sinoptične analize z namenom samostojnega dela na uporabi podatkov opazovanj in rezultatov modelov za napovedovanje vremena na sinoptičnih skalah v zmernih širinah. Razumevanje vpliva orografije na tok na velikih skalah in razvoj zavetrne ciklogeneze.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje: Uporaba teoretičnih modelov za opis sinoptičnih procesov v

zmernih širinah v praksi. Prepoznavanje vremenskih sistemov in njihove dinamike, razumevanje razlik med analitičnimi rešitvami in celotnim problemom, predstavljenim z

dejanskim stanjem ozračja.

Uporaba: Študentje se naučijo prepoznati, definirati in reševati probleme s področja

atmosferske dinamike na sinoptičnih skalah in povezovati analitične rešitve s dejanskim stanjem ozračja na sinoptičnih kartah.

Refleksija: Predmet prinaša sposobnost uporabe teorije dinamičnih procesov na sinoptičnih skalah. Študenti pridobijo sposobnost prepoznavanja in fizikalnega analiziranja sinoptičnih lastnosti vremena .

Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet: razumevanje razlik med teoretičnimi in konceptualnimi modeli in dejanskim stanjem kompleksnega sistema. Razumevanje razvoja vremena na sinoptični skali.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja, praktične vaje in diskusije s pomočjo vremenskih kart, satelitskih slik in drugih sinoptičnih materialov, diskusije, domače naloge, prezentacije in konzultacije.

Načini ocenjevanja

Več projektnih nalog (7), ustna predstavitev projekta.
ustni izpit iz teorije
Ocene: 5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL).

Reference nosilca

Žagar, N., M. Žagar, J. Cedilnik. G. Gregoric and J. Rakovec, 2006: Validation of mesoscale low- level winds obtained by dynamical downscaling of ERA40 over complex terrain. Tellus, 58A, str. 445-455.
Žagar, N., G. Skok and J. Tribbia, 2011: Climatology of the ITCZ derived from ERA Interim reanalyses. J. Geophys. Res., 116, D15103, doi:10.1029/2011JD015695.
Žagar, N., K. Terasaki and H. Tanaka, 2012: Impact of the vertical discretization of analysis data on the estimates of atmospheric inertio-gravity energy. Mon. Wea. Rev., 140, 2297-2307.
Žagar, N., L. Isaksen, D. Tan and J. Tribbia, 2013: Balance properties of the short-range forecast errors in the ECMWF 4D-Var ensemble. Q. J. R. Meteorol. Soc., 139, 1229-1238. DOI: 10.1002/qj.2033