Preskoči na glavno vsebino

Elektronika II

2020/2021
Program:
Univerzitetni študijski program 1. stopnje Fizika
Smer:
Meteorologija
Letnik:
2 letnik
Semester:
drugi
Vrsta:
izbirni
ECTS:
3
Jezik:
slovenski, angleški
Nosilec predmeta:
Izvajalec (kontaktna oseba):
Ure na teden – 2. semester:
Predavanja
2
Seminar
0
Vaje
1
Laboratorij
0
Vsebina

Digitalna elektronika:
logična vrata, logične funkcije, poenostavljanje,
razširjanje signalov skozi logično vezje, časovni poteki signalov,
spominske celice in njihova uporaba,
nadzorni in izvršilni del digitalnega vezja,  generiranje krmilnih signalov,
sinhroni avtomati,
model centralne procesne enote,
med analognim in digitalnim: AD in DA pretvorba.
Linearna elektronika:
osnove elektronskih regulacij, povratna vezava, proporcinalna, diferencialna in integralna regulacija,
šum, opis in vrednotenje, analiza šuma v elektronskih vezjih, optimizacija vezij glede na šum.

Temeljni literatura in viri

D. Ponikvar, Digitalna elektronika za fizike. V pripravi.
J. Pahor, Elektronika za fizike. DMFA - založništvo.
P. Horrowitz, W. Hill, The art of electronics. Cambridge University Press.

Cilji in kompetence

Cilji:
poznavanje gradnikov digitalne elektronike, digitalnih elektronskih vezij in analize njihovega delovanja, AD in DA pretvorniki,
poznavanje osnov regulacije,
poznavanje šumi v elektroniki.
Kompetence:
uporaba in analiza digitalnih elektronskih vezij,
poznavanje principov regulacije,
razumevanje problemov v zvezi s šumom,
načrtovanje digitalnih elektronskih vezij.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje
Poznavanje gradnikov digitalne elektronike ter načinov analize delovanja digitalnih elektronskih vezij, osnov regulacijske tehnike, poznavanje osnovnih lastnosti šuma v elektroniki. Razumevanje delovanja digitalnih elektronskih vezij in sestavov, razumevanje lastnosti regulacijskega sistema, razumevanje vplivov šuma v elektronskih vezjih in optimizacije.
Uporaba
Pridobljeno znanje omogoča razumevanje delovanja digitalne elektronike ter predstavlja nujni korak k razumevanju delovanja mikroprocesorja ter računalnika. Poglavji o regulacijah in šumu omogočata racionalno izbiro elektronskih komponent in sklopov glede kakovosti delovanja sistema.
Refleksija
Ker je večina obdelave signalov danes narejena digitalno, je nujno poznavanje osnovnih gradnikov, iz katerih so sestavljeni med drugim tudi računalniki, poznavanje osnov regulacijske tehnike pa omogoča krmiljenje večjih sistemov.
Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet
Pridobljeno znanje omogoča razumevanje delovanja računalnika in digitalne obdelave signalov ter računalniških vmesnikov pri drugih predmetih.

Metode poučevanja in učenja

Predavanja, vaje, konzultacije.

Načini ocenjevanja

Pisni izpit
Ustni izpit
(ocene: 5 (negativno), 6-10 (pozitivno), ob upoštevanju Statuta UL)

Reference nosilca
  • PONIKVAR, Dušan. A simple subnanosecond light pulser. IEEE trans. nucl. sci., 2012, vol. 59, no. 6,
    str. 3218-3220. [COBISS-SI-ID 2552420],

  • ZAMPIERI, L., ČADEŽ, Andrej, PONIKVAR, Dušan. The Crab pulsar seen with AquEYE at
    Asiago Cima Ekar observatory. Advances in Space Research. [Online ed.], 2011, let. 47, št. 2,
    str. 365-369. [COBISS-SI-ID 362881],

  • PONIKVAR, Dušan. Tools and setups for experiments with AC and rotating magnetic fields.
    Eur. j. phys., 2010, vol. 31, no. 5, str. 1255-1266, doi: 10.1088/0143-0807/31/5/025.
    [COBISS-SI-ID 2271076],

  • PONIKVAR, Dušan, PLANINŠIČ, Gorazd. Conservation of mechanical and electric energy :
    simple experimental verification. Eur. j. phys., 2009, vol. 30, no. 1, str. 47-56, doi:
    10.1088/1043-0807/30/1/005. [COBISS-SI-ID 2153316],

  • PONIKVAR, Dušan. Teaching and field work for IAEA : nuclear electronics and
    instrumentation 1989-2007. V: IAEA Meeting on the Role and Utilization of the Regional
    Resource Centres : 2nd-6th of June 2008, Vienna, Austria. Vienna: IAEA, 2008, 14 str.
    [COBISS-SI-ID 2128740],