Vpis v letnik, koristno (ne pa nujno) je predhodno poslušati predmete Astronomija 1 in 2 ter Astronomska opazovanja.
Pozitivna ocena iz vaj je pogoj za pristop k ustnemu izpitu.
Opazovalna astrofizika
Koordinatni sistemi (altazimutalni, ekvatorialni, ekliptični, galaktični), transformacije med njimi, vključno s precesijo koordinat.
Moderni teleskopi: primarno, Newtonovo, Cassegrainovo, Nasmythovo, Coudejevo gorišče, uporaba optičnih vlaken. Rayleighov pogoj za lečo in zrcalo, odbojnost materialov v vidni, UV in IR svetlobi, tehnika izdelave zrcal in postavitev, Schmidt, LSST, Lamost.
Napake geometrijske optike: napaka pasov in parabolično zrcalo, koma, astigmatizem, ukrivljenost polja, popačenje slike. Točkovni diagram za različne tipe Cassegrainovega designa (Ritchey-Chretien, klasični,...). Uklonske napake.
Digitalni detektorji: kvantni izkoristek, linearnost, dinamični obseg, digitalizacija in analiza slik. Detektor CCD: osnove delovanja (Si in Ga-As), Poissonski šum, temni tok, bralni šum, zveza za S/N, kalibracija z ravnim poljem in biasom. Debeli, tanki čipi, deep-depletion odziv v IR, LLL CCDji, njihova zveza za S/N, način štetja fotonov. Okvirna primerjava prednosti CCDja oz. CMOSa.
Fotometrija: Fotometrični sistemi, barvni indeks, barvna korekcija, korekcija atmosferske ekstinkcije, bolometrična korekcija, lastnosti in korekcija medzvezdne pordečitve in ekstinkcije, njena prostorska porazdelitev.
Spektroskopija v vidni svetlobi: Boller&Chivensov spektroskop, interferenčni pogoj. Velikost pike kot funkcija zrnatosti CCDja, kvalitete kamere, kolimatorja, širine reže in povečave mrežice. Resolucijska moč kot funkcija velikosti in gostote mrežice, valovne dolžine, kotne širine reže in premera teleskopa. Primerjava odbojne in prepustne mrežice, primerjava s prizmo. Način dolge reže, brez reže, z optičnimi vlakni, stopničasti spektrograf. Osnove spektroskopskih obdelav podatkov.
Spektri zvezd: moč in širina spektralnih črt, prisotnost absorpcijskih robov, merljive količine v enojnih in dvojnih zvezdah, osnovne zveze Rochevega modela. Telurične absorpcijske in emisijske spektralne črte, polarni siji, zodiakalna svetloba.
Nezvezdni izvori: vrste in izgled meglic (absorpcijske, refleksijske, emisijske, ioniziranega vodika, planetarke, ostanki supernov), mehanizmi absorpcije in sevanja, polmer Stromgrenove krogle, polprepovedane in prepovedane črte v planetarkah, primeri spektrov posameznih meglic, emisijska jedra črt v zvezdnih spektrih, zvezdni vetrovi in profili črt P Laboda. Aktivna galaktična jedra, nadsvetlobno gibanje in gravitacijsko lečenje.
Opazovanja zunaj okna vidnih valovnih dolžin. Prosojnost Zemljine atmosfere. Radijski in rentgenski teleskopi.
W.M. Smart: Spherical Astronomy, Cambridge Univ. Press, 1965 (3 poglavja/chapters).
The Astronomical Almanac, London Stationery office Publ. Centre, 2013.
Hale Bradt: Astronomy Methods, Cambridge Univ. Press, 2004.
Frank Shu: The Physical Universe, Univ. Science Books, 1982.
Lawrence H. Aller: Atoms, Stars and Nebulae, Harvard Univ. Press, 1971 (poglavja/chapters 1-7).
David F. Gray: The observation and analysis of stellar photospheres, Cambridge Univ. Press, 1992 (izbrana poglavja, selected chapters).
T. Zwitter in U. Munari: An introduction to analysis of Boller & Chivens spectra with IRAF, Asiago Monografie vol. 1, 1999.
Pierre Lena: Observational Astrophysics, Springer, 1988.
Seznanitev s teorijo in praktičnimi rezultati astronomskih opazovanj, zlasti spektroskopskih; praktična uporaba in razlaga astrofizikalne literature in orodij.
Znanje in razumevanje: Razumevanje astrofizikalne interpretacije primerov astronomskih opazovanj.
Uporaba: Uporaba fizikalnega znanja za interpretacijo astrofizikalnih pojavov.
Refleksija: Pridobivanje izkušenj, ki slušateljem omogočajo spremljati tekoči strokovni razvoj in novice povezane z vesoljem.
Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet: Obdelava digitalnih podatkov, gradnja simulacij, uporaba obsežnih računalniških paketov, razumevanje in uporaba originalne znanstvene literature, uporaba podatkovnih baz.
Predavanja, računske vaje, izdelava projektnih nalog.
Kolokviji oz. pisni izpit in ocene projektnih nalog.
Ustni izpit
(ocene: 5 (negativno), 6-10 (pozitivno), ob upoštevanju Statuta UL)
prof. dr. T. Zwitter:
1. KOS, Janez, ZWITTER, Tomaž, et al. Pseudo-three-dimensional maps of the diffuse interstellar band at 862 nm. Science, ISSN 1095-9203, 15. avgust 2014, vol. 345, no. 6198, str. 791-795. http://www.sciencemag.org/content/345/6198/791.full.pdf, http://www.sciencemag.org/content/suppl/2014/08/13/345.6198.791.DC1/Kos.SM.pdf. [COBISS-SI-ID 473217], [JCR, SNIP, Scopus do 1. 10. 2014: št. citatov (TC): 0, čistih citatov (CI): 0, normirano št. čistih citatov (NC): 0]
2. ŽERJAL, Maruška, ZWITTER, Tomaž, MATIJEVIČ, Gal, et al. Chromospherically active stars in the RAdial Velocity Experiment (RAVE) Survey : I. The catalog. The Astrophysical journal, ISSN 0004-637X, 2013, vol. 776, issue 2, article id. 127, str. 1-12. http://iopscience.iop.org/0004-637X/776/2/127/pdf/0004-637X_776_2_127.pdf. [COBISS-SI-ID 418945],
3. KOS, Janez, ZWITTER, Tomaž, et al. Diffuse interstellar band at 8620 Å in RAVE : a new method for detecting the diffuse interstellar band in spectra of cool stars. The Astrophysical journal, ISSN 0004-637X, 2013, vol. 778, issue 2, article id. 86, str. 1-11. http://iopscience.iop.org/0004-637X/778/2/86/pdf/0004-637X_778_2_86.pdf. [COBISS-SI-ID 421249]
4. ZWITTER, Tomaž, MATIJEVIČ, Gal, et al. Distance determination for RAVE stars using stellar models : II. most likely values assuming a standard stellar evolution scenario. Astronomy & astrophysics, ISSN 0004-6361, 2010, let. 522, št. A54, str. 1-15. [COBISS-SI-ID 363905]
5. ZWITTER, Tomaž, RE FIORENTIN, Paola, MATIJEVIČ, Gal, VIDRIH, Simon, et al. The radial velocity experiment (RAVE): second data release. The Astronomical journal, ISSN 0004-6256, 2008, let. 136, št. 1, str. 421-451. [COBISS-SI-ID 309377]