Psihologija učenja in pouka *

Vpis v letnik.
Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljene vaje.

Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa in spoznavanja učencev. Učitelj kot raziskovalec.

Razvoj; zorenje in učenje ter njun medsebojni odnos. Nevrofiziološke osnove učenja.

Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja: kognitivni razvoj (Piaget, razvoj matematičnih kompetenc in strategij), socialno emocionalni razvoj (Bronfenbrenner, Erikson). Govorni in jezikovni razvoj. Dejavniki razvoja in njihovo prepletanje.

Faze psihičnega razvoja. Tempo, individualne razlike, norme razvoja. Govorni in jezikovni razvoj.

Adolescenca.

Oblike učenja (klasično in instrumentalno pogojevanje, učenje spretnosti, besedno učenje, učenje multiplega razlikovanja, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Ustvarjalnost; spodbujanje ustvarjalnosti učencev.

Proces učenja. Struktura spomina. Pomnjenje in pozabljanje (teorije in dejavniki pomnjenja in pozabljanja). Transfer učenja, spodbujanje transfera. Metaučenje - učenje učenja.

Učenje z opazovanjem, izkustveno učenje.

Moralni razvoj.

Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Fiziološki dejavniki učenja (fiziološke spremembe v adolescenci, zdravje, utrujenost).

Psihološki dejavniki učenja (sposobnosti, spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in pristopi k učenju, učna motivacija, osebnostno-čustveni dejavniki Fizikalni in socialni dejavniki učenja.

Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami (učenci z okvaro čutil, motorike, dolgotrajno bolni učenci, učenci z motnjo v duševnem razvoju, učenci z učnimi težavami, nadarjeni učenci).

Psihološki vidiki diferenciacije in individualizacije pouka. Pomoč učencem s posebnimi potrebami.

Psihosocialni odnosi v šoli. Struktura in dinamika malih skupin.

Komunikacija in vodenje razreda. Razredna in šolska klima.

Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov. Reševanje vedenjskih in disciplinskih problemov v šoli.

Učiteljeva osebnost.

Psihološki vidiki preverjanja in ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Metrična in motivacijska funkcija ocenjevanja. Postopek konstrukcije testov znanja.

Temeljna literatura:

Marentič Požarnik, B. (2000, 2003, 2012). Psihologija učenja in pouka.

Ljubljana: DZS. 299 str.

Papalia, D. E., Olds, S. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy. 610 str (izbrana poglavja).

Priporočena literatura:

Depolli, K. (2002). Psihologija: uvod v raziskovanje. Ljubljana: Teniška založba Slovenije. 72 str.

Peklaj, C. (2012). Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj. Ljubljana: CPI FF.

Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija (izbrana poglavja). Ljubljana: Educy. 610 str.

Študent:

pozna proces učenja in dejavnike, ki vplivajo na učenje, in jih upošteva pri poučevanju,
pozna zakonitosti razvoja učencev in individualne razlike med učenci ter jih upošteva pri poučevanju,
oblikuje spodbudno učno okolje,
pri učencih razvija motivacijo in pozitivna stališča do učenja, uspešne učne strategije ter spodbuja vseživljenjsko učenje,
pri učencih razvija ustrezne medosebne odnose in socialne veščine, uspešno uravnava vedenje učencev in rešuje medosebne konflikte,
uporablja ustrezne načine komunikacije z učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in drugimi udeleženci v pedagoškem procesu; vodi razredno skupnost,
pozna učence s posebnimipotrebami, prilagaja delo njihovim značilnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami,
uporablja ustrezne načine spremljanja, preverjanja in ocenjevanja znanja ter sprotnega informiranja učencev in staršev.

Znanje in razumevanje

Študent:

pozna in razume zakonitosti kognitivnega, socialno čustvenega razvoja, razvoja matematičnih kompetenc in strategij, razvoj govora,

pozna oblike učenja in dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo učenje,

pozna značilnosti učencev s posebnimi potrebami in specifičnosti njihovega učenja,

pozna dejavnike, ki vplivajo na neustrezne odnose v razredu oz. povzročajo konflikte,

pozna uspešne načine komunikacije in vodenja razreda ter oblikovanja spodbudne razredne klime,

pozna različne načine in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja ter upošteva njihovo vplivanje na učni proces.

Uporaba

Študent zna:

uporabiti ustrezne oblike učenja, jih prilagoditi učnim vsebinam in individualnim potrebam in značilnostim učencev,

ustrezno komunicirati z učenci, starši, kolegi in drugimi strokovnimi delavci,

oblikovati ustrezno učno okolje, v katerem se učenci počutijo varne, sprejete in cenjene,

uporabljati ustrezne načine motiviranja učencev ter pri njih spodbujati uporabo uspešnih strategij učenja,

uporabiti ustrezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja in posredovati spodbudno povratno informacijo učencem in staršem.

Refleksija

Študent:

kritično uporablja teoretična spoznanja pri učenju in poučevanju,

presoja učinkovitost različnih pedagoških ukrepov (metod poučevanja, strategij reševanja konfliktov itd.),

na osnovi evalvacije učinkovitosti uporabljenih metod in postopkov izvaja ustrezne izboljšave,

je zmožen implementacije teoretičnih spoznanj v pedagoški proces,

se zaveda pomena pozitivnih stališč do pedagoškega dela in učencev ter jih ustrezno udejanja,

ozaveščen je o pomenu vseživljenjskega učenja, ki ga uveljavlja pri lastni strokovni in osebnostni rasti,

se zaveda odgovornosti do svojega poklica, ljudi, s katerimi dela, in širše družbene skupnosti ter neprestano presoja etičnost svojega ravnanja.

Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet

Študent:

zna uporabiti metode raziskovanja učnega procesa v različnih kontekstih pedagoškega dela,

zna oblikovati ustrezno učno okolje pri skupinskem in drugih oblikah učenja,

zna uporabljati IKT in druge didaktične pripomočke,

zna komunicirati in voditi različne skupine ljudi v različnih okoljih in situacijah,

razvija strategije vseživljenjskega učenja pri učencih in jih tudi sam uporablja,

je zmožen samokritične presoje lastnega dela in postopkov,

se zaveda svoje strokovne avtonomnosti in jo kompetentno uveljavlja pri svojem delu.

Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj. Predavanja in vaje vključujejo različne oblike aktivnega, izkušenjskega učenja in sodelovalnega učenja.

Pisni izpit

Izr. prof. dr. Melita Puklek Levpušček
1.Puklek Levpušček, M. in Zupančič, M. (2009). Math achievement in early
adolescence : The role of parental involvement, teachers' behavior, and
students' motivational beliefs about math. Journal of Early Adolescence, 29,
541-570.
2.Puklek Levpušček, M. in Zupančič, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in
socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete.
3.Puklek Levpušček, M., Zupančič, M. in Sočan, G. (2013). Predicting
achievement in mathematics in adolescent students : the role of individual and
social factors. Journal of Early Adolescence, 33, 523-551.
red. prof. dr. Cirila Peklaj:
4.Peklaj, C., Kalin, J., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M., Valenčič Zuljan, M. in
Ajdišek, N. (2009).
Učiteljske kompetence in doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev v šoli.
Ljubljana: Znanstvena
založba Filozofske fakultete.
5.Peklaj, C., Žagar, D., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M. (2006). Motivation and
self-efficacy in students attending heterogeneous and ability-grouped classes.
Studia Psychologica, 48, 333-347.