Preskoči na glavno vsebino

Simetrije v fiziki

2026/2027
Program:
Magistrski študijski program 2. stopnje Fizika
Smer:
Meteorologija
Letnik:
1 letnik
Semester:
prvi
Vrsta:
izbirni
ECTS:
7
Jezik:
slovenski
Izvajalec (kontaktna oseba):
Ure na teden – 1. semester:
Predavanja
2
Seminar
0
Vaje
1
Laboratorij
0
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik študija.
Opravljena domača naloga je pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Vsebina

Grupe. Vloga simetrije v fiziki; zgledi. Definicija grupe, podgrupe. Primeri: diskretne grupe (točkovne C2, C3, D3, D3h; permutacijska, S3; zvezna rotacijska R2, R3). Izomorfizem, podgrupa, direktni produkt; konjugirani elementi, razredi.
Upodobitve končnih grup. Invariantni podprostori, nerazcepnost, enakovredne upodobitve, Maschkejev izrek. Ortogonalnostne lastnosti za nerazcepne upodobitve, Schurovi lemi, ortogonalnostne relacije, primeri. Karakter upodobitev, ortogonalnostne relacije za karakterje nerazcepnih upodobitev, kriterij za nerazcepnost. Regularna upodobitev. Konstrukcija tabele karakterjev. Subdukcija. Projekcijski operatorji. Wigner-Eckartov izrek.
Simetrija v kvantni mehaniki. Označevanje degeneriranih elektronskih stanj, izbirna pravila, variacijske rešitve kvantnomehaničnih problemov, perturbacijska teorija.
Molekulska nihanja. Klasični nihajni načini, klasifikacija normalnih načinov, nihajni vzorci, nihajni nivoji in valovne funkcije (osnovno stanje, fundamentalna stanja, kombinirana stanja).
Kristalografske točkovne grupe. Stereogram, prave grupe, neprave grupe, razredna struktura točkovnih grup. Točkovna in translacijska simetrija. Kristalni sistemi. Nerazcepne upodobitve.
Atom v kristalnem polju. Spin in dvojna grupa. Razcep atomskih nivojev v šibkem in v zmernem kristalnem polju.
Zvezne grupe. Infinitezimalni operatorji, Liejeve algebre, unitarne upodobitve, Wigner-Eckartov izrek za zvezne grupe, nerazcepne upodobitve, adjungirana upodobitev, enostavne algebre in grupe. Primeri: R2, R3, SU(2), SU(3).
Konstrukcija nerazcepnih upodobitev zveznih grup. Casimirjevi operatorji, Cartanova podalgebra, uteži in koreni, pozitivne uteži, enostavni koreni, fundamentalne upodobitve, Dynkinovi indeksi in diagrami. Primeri iz fizike delcev: SU(3) in QCD.
Tenzorske metode v SU(3). Invariantni tenzorji, dekompozicija produktov upodobitev, Youngovi tabloji in SU(3): dimenzija upodobitve, produkt upodobitev. Primeri iz fizike delcev: Okusne simetrije lahkih kvarkov in spektri hadronskih stanj.
Prostor in čas. Lorentzove transformacije, Lorentzova grupa, generatorji SO(3,1). Primeri upodobitev Lorentzove grupe: Diracova upodobitev. Translacije, Poincarejeva grupa in njene upodobitve za masivne, brezmasne delce. Coleman-Mandulov izrek in supersimetrija.

Temeljni literatura in viri

W. Ludwig in C. Falter, Symmetries in Physics, Springer, Berlin, 1996,
J. P. Elliott in P. G. Dawber, Symmetry in Physics, MacMillan, Houndmills, 1979,
M. Hamermesh, Group Theory and Its Application to Physical Problems, Dover, New York, 1989,
M. Tinkham, Group Theory and Quantum Mechanics, McGraw Hill, New York, 1964,
S. K. Kim, Group Theoretical Methods and Applications to Molecules and Crystals, Cambridge University Press, Cambridge, 1999,
W.-K. Tung, Group Theory in Physics, World Scientific, Singapore, 1985,
F. Stancu, Group Theory in Subnuclear Physics, Oxford Science Publications, Oxford, 1996,
H. Georgi, Lie algebras in particle physics, Westview Press, Boulder, CO, 1999.

Cilji in kompetence

Na izbranih zgledih iz fizike osnovnih delcev, atomske in molekularne fizike ter fizike kondenzirane snovi uravnoteženo predstaviti vlogo simetrij v fizikalnih sistemih ter vpeljati teorijo grup in upodobitev kot orodji, s katerimi simetrije opišemo.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje
Obvladovanje metod teorije grup in razumevanje vloge simetrije v fiziki. Pregled nad nekaterimi sistemi z različnih področij fizike, ki so s stališča teorije grup posebej zanimivi, kar dopolnjuje fenomenološko znanje fizike osnovnih delcev, atomov, molekul in kondenzirane snovi, ki ga študentje pridobijo pri specializiranih predmetih.
Uporaba
Slušatelji se naučijo uporabiti metode teorije grup, predvsem teorijo upodobitev, za študij simetrij v različnih fizikalnih sistemih.
Refleksija
Predmet omogoča dojemanje pomena simetrije kot dejavnika, ki omeji in sistemizira nabor možnih stanj fizikalnih sistemov. Ker se opira na zglede iz različnih področij fizike, nudi slušateljem pregled nad formalno podobnimi, a vsebinsko raznorodnimi pojavi.
Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet
Prepoznavanje tistih vidikov fizikalnih problemov, ki jih je mogoče študirati s teorijo grup.

Metode poučevanja in učenja

predavanja, vaje, seminar, individualne naloge, konzultacije

Načini ocenjevanja

Opravljena domača naloga (pisni izdelek in predstavitev) šteje kot izpit iz vaj
Ustni izpit iz teorije
5 - 10, pri čemer velja, da je pozitivna ocena od 6 - 10

Reference nosilca

Lev Vidmar:

  • R. Świętek, M. Hopjan, C. Vanoni, A. Scardicchio, L. Vidmar, Scaling Theory of Fading Ergodicity, Physical Review Letters 135, 170401 (2025)
  • P. Sierant, M. Lewenstein, A. Scardicchio, L. Vidmar, J. Zakrzewski, Many-body localization in the age of classical computing, Reports on Progress in Physics 88, 026502 (2025)
  • M. Flynn, L. Vidmar, T. Ikeda, Single-Particle Universality of the Many-Body Spectral Form Factor, Physical Review Letters 134, 160403 (2025)

Miha Nemevšek

  • NEMEVŠEK, Miha, ZHANG, Yue. Dark matter dilution mechanism through the lens of large-scale structure. Physical review letters. [Print ed.]. 2023, vol. 130, no 12, str. 121002-1-121002-6. ISSN 0031-9007. DOI: 10.1103/PhysRevLett.130.121002. [COBISS-SI-ID 146389251]