Fiziologija

2022/2023
Program:
Magistrski študijski program 2. stopnje Medicinska fizika
Letnik:
1. letnik
Semester:
drugi
Vrsta:
obvezni
ECTS:
6
Nosilci predmeta:

dr. Borut Kirn

Ure na teden – 2. semester:
Predavanja
3
Seminar
0
Vaje
1
Laboratorij
0
Vsebina

Splošni principi: Biološki regulacijski sistemi, temeljna načela teorije sistemov, homeostaza. Transport snovi preko membran in epiteljev, transport snovi po telesu. Temelji elektrofiziologije. Temelji kontraktilnosti.

Fiziologija kardiovaskularnega sistema: Električna aktivnost srca. Hemodinamika. Srce kot črpalka. Arterijski sistem. Krvni tlak in merjenje krvnega tlaka. Mikrocirkulacija. Limfni obtok. Periferna cirkulacija in njena regulacija. Nadzor delovanja srca. Venski sistem in minutni volumen srca. Značilnosti pretoka krvi skozi posamezna področja.

Fiziologija dihanja: Povezanost funkcije s strukturo pljuč. Alveolna ventilacija. Mehanika dihanja. Difuzija plinov v pljučih. Pretok krvi skozi pljuča. Razmerje med ventilacijo in perfuzij pljuč. Transport kisika in ogljikovega dioksida s krvjo. Uravnavanje dihanja. Nerespiratorne funkcije pljuč.

Fiziologija ledvic in telesnih tekočin: Fiziologija telesnih tekočin. Fiziologija ledvic (povezanost funkcije s strukturo ledvic, ledvični krvni obtok in glomerulna filtracija, ocenjevanje mikropunkcijskih podatkov, proksimalni tubul, Henlejeva zanka in protitočnik, distalni nefron, učinki hormonov na funkcijo ledvic). Regulacija vode in elektrolitov v telesu (regulacija volumna krvi, regulacija osmolalnosti plazme, acidobazična fiziologija, homeostaza kalija).

Fiziologija živčne celice in sinaptični prenos: Mikrofiziologija sinaptičnega prenosa, mediatorski sistemi, regeneracija živčne celice.

Fiziologija nevronskih sklopov: Značilni pojavi v mreži nevronov. Refleksi. Razvoj živčevja.

Pregled funkcijskih enot živčnega sistema: Senzorični sistemi (senzorični procesi - splošno, somatosenzorični, posebej bolečina, vidni, slušni, vestibularni sistem, voh in okušanje). Motorični sistem (hrbtenjača, možgansko deblo, primarni in neprimarni motorični korteks, bazalni gangliji, mali možgani). Retikularna formacija. Vegetativni živčni sistem. Hipotalamus. Nevroendokrinologija. Limbični sistem.

Temeljni literatura in viri

• Berne RM, Levy MN, Koeppen BM in Stanton BA. Physiology, 5th Ed. St.Louis: Mosby, 2004

Cilji in kompetence

Študent se spozna s funkcijo normalnega organizma. Usvoji temeljne koncepte v fiziologiji in spozna principe merjenja fizioloških pojavov ter se navaja v skladu s koncepti interpretirati rezultate meritev. Pouk fiziologije temelji na uporabi pridobljenih spoznanj iz biofizike, biokemije, biologije in normalne morfologije.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Pridobitev osnovnih znanj o glavnih sistemih človeškega telesa, njihovih medsebojnih odnosih ter delovanju.
Uporaba:
Uporaba osnovnih fizioloških znanj za reševanje problemov v fizikalni medicini
Refleksija:
Kritično ovrednotenje rezultatov preiskav s teoretičnimi znanji fiziologije
Prenosljive spretnosti - niso vezane le na en predmet:
Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki medicinskih strok, identifikacija kliničnih problemov s pomočjo znanja osnov fiziologije

Metode poučevanja in učenja

Predavanja, vaje, domače naloge, konzultacije.

Načini ocenjevanja

2 kolokvija namesto izpita iz vaj, domača naloga, izpit iz vaj
izpit iz teorije
Ocene: 5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL).

Reference nosilca

doc. dr. Borut Kirn

KIRN, Borut, WALMSLEY, John, LUMENS, Joost. Uniqueness of local myocardial strain patterns with respect to activation time and contractility of the failing heart : a computational study. BioMedical engineering online, ISSN 1475-925X, Dec. 2018, vol. 17
DIEDRICH, M.; STEINSEIFER, U.; SCHMITZ-RODE, T.; RISVANIS, F.; ARENS, J.; KIRN, B. Reliability of left atrial pressure estimation from left ventricular filling measurement in a total artificial heart. Proceedings of the Annual International Conference of the IEEE Engineering in Medicine and Biology Society, EMBS, 2019; pp 4905-4908.
LUMENS, Joost, DELHAAS, Tammo, KIRN, Borut, ARTS, Theo. Three-wall segment (TriSeg) model describing mechanics and hemodynamics of ventricular interaction. Annals of biomedical engineering, ISSN 0090-6964, 2009, letn. 37, št. 11, str. 2234-2255
KIRN, Borut, JANSEN, Annemieke, BRACKE, Frank, VAN GELDER, Berry, ARTS, Theo, PRINZEN, Frits W. Mechanical discoordination rather than dyssynchrony predicts reverse remodeling upon cardiac resynchronization. American journal of physiology, heart and circulatory physiology, ISSN 0363-6135, 2008, letn. 295, št. 2, str. H640-H646
KIRN, Borut, STARC, Vito. Continuous axial contraction wave in the free wall of the guinea pig left ventricle. Comput. biol. med.. [Print ed.], 2007, letn. 37, št. 10, str. 1394-1397.