Didaktika *

Pogoj za vključitev v delo: vpis v ustrezni letnik študijskega programa.

Predmet in naloge didaktike; odnos med splošno in specialno didaktiko.
Dejavniki pouka: učitelj – učenec – učna snov; vloga učitelja in učenca v sodobni šoli; tradicionalni in komunikacijsko - konstruktivistični model pouka.
Struktura vzgojno-izobraževalnega procesa: materialno-tehnični, spoznavni in psihološki vidik pouka.
Sestavine izobraževanja: znanje, sposobnosti – spretnosti; predmetnik in učni načrt, učna vsebina.
Učne metode in učne oblike, strategije pouka.
Artikulacija učnega procesa (priprava ali uvajanje učencev, obravnava nove učne snovi, urjenje, ponavljanje, preverjanje, ocenjevanje).
Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa; operativno oblikovanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, Bloomova taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev.
Preverjanje in ocenjevanje znanja; vrste in načini preverjanja, prednosti in slabosti posameznih načinov preverjanja; pravilniki o preverjanju in ocenjevanju znanja.
Didaktična načela in njihovo uresničevanje.
Učna individualizacija in diferenciacija.
Učne razlike med učenci; delo z učenci z učnimi težavami, odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci.
Sodelovanje učitelja s starši; vloga in delo razrednika.
Načrtovanje učiteljevega dela.
Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija pri pouku.

Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Visokošolski učbenik.
Novo mesto: Visokošolsko središče Novo mesto, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Izbrana poglavja iz didaktike. (1991). Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Strmčnik, F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete.
Strmčnik, F. (2010). Problemski pouk v teoriji in praksi. Novo mesto: Visokošolsko središče Novo mesto, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.
Valenčič Zuljan, M. in Kalin, J. (2020). Učne metode in razvoj učiteljeve metodične kompetence. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Študenti:
spoznajo povezanost in odvisnost med temeljnimi dejavniki pouka ter njihov vpliv na šolsko uspešnost;
oblikujejo teoretično podlago za smotrno izbiro in učinkovito uporabo učnih oblik, učnih metod in učnih sredstev;
razvijajo sposobnost za analiziranje in reševanje didaktičnih problemov; obvladajo temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa;
razvijajo zanimanje in sposobnosti za uvajanje inovacij pri pouku in za ustvarjalno iskanje učinkovitih načinov za doseganje učnih ciljev;
se seznanijo s temeljnimi didaktičnimi značilnostmi prenove naše osnovne in srednje šole;
dobijo vpogled v vlogo učitelja pri pouku ter si oblikujejo pozitiven odnos do učiteljskega poklica in tako oblikujejo osnovo za svoj profesionalni razvoj;
oblikujejo interes in kritičen odnos do didaktične literature.

Znanje in razumevanje
Študent(ka):
Pozna temeljne dejavnike pouka in njihovo medsebojno soodvisnost.
Razume bistvene značilnosti tradicionalnega in komunikacijsko-konstruktivističnega modela pouka.
Pozna značilnosti ter prednosti in omejitve posameznih učnih oblik in učnih metod.
Pozna artikulacijo učnega procesa in značilnosti vsake od učnih etap.
Pozna taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev, pomen načrtovanja operativnih vzgojno-izobraževalnih ciljev ter načine preverjanja stopnje njihovega doseganja.
Pozna didaktična načela in poti za njihovo uresničevanje.
Pozna modele učne individualizacije in diferenciacije ter prednosti in omejitve posameznih modelov.
Uporaba
Študent(ka):
Smotrno in načrtno izbira ustrezne učne metode in oblike za spodbujanje učenčeve aktivne vloge pri pouku.
Uporablja ustrezne didaktične pristope glede na zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje.
Ustrezno načrtuje pouk z oblikovanjem operativnih vzgojno-izobraževalnih ciljev za svoje predmetno področje.
Ustrezno kombinira različne načine preverjanja znanja glede na namen in cilje pouka.
Organizira in izvaja učinkovite oblike sodelovanja šole s starši.
Oblikuje različne vrste učnih priprav, predvsem pisno pripravo na učno uro.
Pri delu uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost.
Refleksija
Študent(ka):
Prepoznava temeljne značilnosti učiteljeve in učenčeve vloge pri pouku ter njihove posledice za učno učinkovitost ter doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev.
Razvija samostojnost v presojanju didaktičnih situacij ter iskanje ustreznih rešitev v problemskih situacijah.
Na osnovi spretnosti reflektiranja svojega ravnanja pri pouku uvaja ustrezne izboljšave in se tako profesionalno razvija.
Obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa.
Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet
Študent(ka):
Oblikuje kritičen odnos do didaktične literature ter sposobnost učinkovitega predstavljanja določene problematike v strokovni diskusiji.
Je usposobljen za analiziranje in reševanje didaktičnih problemov.
Analizira potrebe posamezne učne skupine, išče ustrezne pristope in analizira učinke.
Razvija nove instrumente in postopke za opazovanje in spremljanje lastnega dela in dela učencev z različnih vidikov.
Uvaja inovacije v pouk in si stalno prizadeva za večanje kakovosti izobraževanja.
Načrtuje, spremlja, vrednoti in uravnava lasten profesionalni razvoj.

Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj.
Predavanja vključujejo različne načine aktivnega, izkušenjskega učenja, kjer so študenti sooblikovalci učnega procesa.
Študenti pri vajah povezujejo teorijo s konkretnimi primeri in pridobivajo veščine komuniciranja, nastopanja pred skupino, diskutiranja, analiziranja situacij; razvijajo spretnosti načrtovanja, se učijo izbiranja ustreznih načinov dela za doseganje zastavljenih ciljev, preizkušajo različne učne metode in oblike.
V okviru predmeta pripravijo tudi seminarsko nalogo, v kateri podrobneje analizirajo enega do didaktičnih problemov.

pred pristopom k izpitu študenti opravijo seminarsko nalogo in refleksijo ene od vaj, pri kateri so aktivno sodelovali. Študenti opravijo pisni izpit
ocene: 1-5 (negativno), 6-10 (pozitivno) (po Statutu UL)

VALENČIČ ZULJAN, Milena, KALIN, Jana. Učne metode in razvoj učiteljeve metodične kompetence. 1. izd. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2020. 232 str., ilustr. ISBN 978-961-253-262-8. [COBISS-SI-ID 22908419]
KALIN, Jana. "Nadarjenost uspeva le tam, kjer je pričakovana, zaželena in kjer je deležna veliko pedagoške skrbi in podpore": pomen odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci. Sodobna pedagogika. dec. 2021, letn. 72 = 138, št. 4, str. 70-89. ISSN 0038-0474. https://www.sodobna-pedagogika.net/en/archive/load-article/?id=1985. [COBISS-SI-ID 95268355]
KALIN, Jana. Pomembnost dela razrednika in svetovalnega delavca v oddelčni skupnosti. V: GREGORČIČ MRVAR, Petra (ur.), KALIN, Jana (ur.). Sodobni pogledi in izzivi v vzgojno-izobraževalnem in svetovalnem delu: prispevki ob jubileju Metoda Resmana. 1. izd. V Ljubljani: Založba Univerze, 2022. Str. 67-88. Razprave FF. ISBN 978-961-7128-28-4, ISBN 978-961-7128-27-7. ISSN 2335-3333. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/339/652/7482-1. [COBISS-SI-ID 105563907]
ŠTEH, Barbara, MURŠAK, Janko, MAŽGON, Jasna, KALIN, Jana, GREGORČIČ MRVAR, Petra. School-home-community: innevitable connections. Berlin: Peter Lang, 2018. 195 str., ilustr. Erziehung in Wissenschaft und Praxis, Bd. 12. ISBN 978-3-631-75928-8, ISBN 978-3-631-77287-4. DOI: 10.3726/b15183. [COBISS-SI-ID 68521058]
ERMENC, Klara S., KALIN, Jana, MAŽGON, Jasna. How to run an empty school : the experience of Slovenian school heads during the COVID-19 pandemic. SAGE open. July-Sep. 2021, vol. 11, issue 3, str. 1-12, ilustr. ISSN 2158-2440. https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/21582440211032154, DOI: 10.1177/21582440211032154. [COBISS-SI-ID 70994435]