Preskoči na glavno vsebino

Pedagogika z androgogiko *

2024/2025
Program:
Magistrski študijski program 2. stopnje Pedagoška fizika
Letnik:
1 letnik
Semester:
prvi in drugi
Vrsta:
obvezni
ECTS:
6
Jezik:
slovenski
Nosilec predmeta:

prof. Monika Govekar Okoliš

Ure na teden – 1. semester:
Predavanja
3
Seminar
0
Vaje
0
Laboratorij
0
Ure na teden – 2. semester:
Predavanja
2
Seminar
0
Vaje
0
Laboratorij
0
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev: vpis v ustrezni letnik študijskega programa.

Vsebina

Predmet je deljen na dva vsebinska področja. Študenti poslušajo najprej vsebine s področja pedagogike, nato z andragogike. Ločeno opravljajo dva delna izpita, izpit iz pedagogike in izpit iz andragogike, skupna ocena obeh delnih izpitov je zaključna ocena predmeta Pedagogika z andragogiko. Področje pedagogike: Opredelitev pedagogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov. Družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja (šola kot družbena ustanova, kot ideološki aparat države…). Vzgoja kot intencionalni dejavnik razvoja posameznika, kulture in družbe. Legitimnost vzgoje in njena povezanost s socializacijo. Vrste socializacije in modeli šolske (vzgojne) socializacije. Vzgojno izobraževalni (pedagoški) proces v šoli. Odnos med vzgojo in izobraževanjem. Vrste vzgoje (intencionalna, …). Vzgojni stili (represivni,…) in vzgojni koncepti (duhoslovni, pedocentrični,…). Objekt in subjekt vzgoje in izobraževanja. Vzgojni in izobraževalni cilji ter smotri. Dejavniki vzgoje in izobraževanja (učitelj, učni predmeti, disciplina, kulturna in organizacijska razvitost šole). Sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti (koncept inkluzivne šole, utemeljene na načelih: pravičnosti, enakosti možnosti, solidarnosti, integracije, pluralizma in interkulturnosti). Upoštevanje temeljnih človekovih pravic v sodobni šoli. Etična načela in zakonska določila. Učitelj v sodobni šoli kot strokovnjak za nove pristope dela v razredu (glede na socialno, etično, jezikovno, idr. različnost učencev, spodbuja učno okolje), strokovnjak za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanja. Oseba in osebnost (učiteljeva avtoriteta, učiteljeva vrednostna orientacija in temeljna načela moralnega razsojanja). Področje andragogike: Opredelitev andragogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov. Pojem odraslosti in življenjska obdobja. Učenje/izobraževanje odraslih in razlike v učenju/izobraževanju odraslih od učenja/izobraževanja otrok in mladine. Vrste izobraževanja odraslih (formalno,…). Ovire, motivi in motivacija za izobraževanje odraslih. Vzgoja in vrste vzgoje ter prevzgoja odraslih. Socializacija odraslih. Teorija permanentnega izobraževanja ter vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih. Izobraževanje odraslih kot potreba družbe, šole (drugih institucij) in potreba posameznika. Tough (učni projekti, samostojno izobraževanje odraslih), Titmus (pomen komunikacije), Kidd (znanje za preživetje)… Operativni učni načrt za delo in izobraževanje odraslih. Ugotavljanje potreb po izobraževanju odraslih in načini sestavljanja izobraževalnih programov za odrasle. Programiranje izobraževanja odraslih. Planiranje izobraževanja odraslih. Izbor virov znanja. Metode izobraževanja odraslih (predavanja, pogovori, diskusije, igranja vlog, supervizija, idr.). Oblike izobraževanja odraslih (organizacija in izvajanje seminarjev, tečajev, mentorstva, študijskih krožkov,…). Pogoji in izvajanje izobraževanja odraslih ter upoštevanje andragoških načel (prostovoljnost,… idr.). Vrednotenje izobraževanja odraslih. Vrste, načini in rezultati vrednotenja izobraževanja odraslih. Profesionalni razvoj učitelja in drugih odraslih. Oblikovanje osebnega vseživljenjskega izobraževanja in metoda izobraževalne biografije. Pomen izkustvenega učenja učiteljev in drugih odraslih. Spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja in učenja odraslih v šoli in drugih izobraževalnih institucijah in učinkovita komunikacija (verbalna, neverbalna) med sodelavci, starši in drugimi odraslimi posamezniki in institucijami.

Temeljni literatura in viri

Področje pedagogike/Pedagogy:
Govekar-Okoliš, M. (2001). Disciplina in vzgojni režim v gimnazijah na Slovenskem v letih 1849-1914, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, (208 str.).
Govekar-Okoliš, Monika (2010). Srednje šole na Slovenskem pri oblikovanju nacionalne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja. Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, (203 str.).
Govekar-Okoliš, Monika (2013). Practical training of students and the realisation of lifelong learning. V: RADOVAN, Marko (ur.), KOŚCIELNIAK, Marek (ur.). Lifelong learning today : new areas, contexts, practices. Krakow: Jagiellonian University Press, str. 83-95.
KALIN, Jana, RESMAN, Metod, ŠTEH, Barbara, MRVAR, Petra, GOVEKAR-OKOLIŠ, Monika, MAŽGON, Jasna (2009). Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, (251 str.).
Kroflič, R. (2002). Šola, izkustveni prostor socialnega učenja in/ali moralne vzgoje? Sodobna pedagogika, št. 5.

Priporočena literature/Recommended literature:
Kalin, J. (2003). Pouk, ki spodbuja sodelovalno klimo in nenasilje. Sodobna pedagogika, let. 53, št. 4, str. 42-57.
Kroflič, R.(2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4.

Področje andragogike/Andragogy:
Bregar, L., Zagmajster, M., Radovan, M. (2010). Osnove e-izobraževanja: priročnik, Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 328 str.
Govekar-Okoliš, M. in Ličen, N. (2008). Poglavja iz andragogike, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, (140 str.).
Govekar-Okoliš, Monika (2009). Educational centres in Slovenia. V: Kozlowska, Anna (ur.), Muršak, Janko (ur.). Poland, Slovenia, the world : challenges of present-day education. Krakow: Andrzej Frycz Modrzewski Krakow university: Krakow society for education, str. 137-151.
Govekar-Okoliš, Monika (2011). Characteristics of mentors in the practical training of students. V: HOLEN, Jodi Bergland (ur.), PHILLIPS, Amy L. (ur.). Studies in education from diverse contexts. Grand Forks: College of education and human development, University of North Dakota, str. 59-69.
Velikonja, M., M. Svetina in T. Možina (2012). Andragoško vodenje: za vodje izobraževanja odraslih in učitelje, Ljubljana: Andragoški center Slovenije, (255 str.).

Priporočena literature/Recommended literature:
Krajnc, A. (1976). Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana: Delavska enotnost.
Mijoč, N., Findeisen, D. in Krajnc A. (1993). Študijski krožki. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Cilji in kompetence

Področje pedagogike:
Študenti poznajo zakonitosti in pomen temeljnih pedagoških teoretskih usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole.
Poznajo zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa, oblikujejo jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu ter upoštevajo etična načela in zakonska določila.
Razvijajo kompetence za oblikovanje učnih programov za doseganje ustrezne vzgojne dimenzije pouka pri določenem predmetu in za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanj.
Poznajo pedagoško vlogo učitelja v šoli, znajo reševati vzgojne in disciplinske probleme v razredu in šoli, ustvarjati ustrezno klimo, spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vedenje.
Razvijajo pozitiven odnos do učencev in uporabljajo ustrezne pristope glede na njihovo socialno, kulturno, etično, jezikovno in versko različnost.
Področje andragogike:
Poznajo andragoške zakonitosti in sodelujejo pri vodenju izobraževalnih institucij. Načrtujejo in oblikujejo različne projekte. Vodijo in koordinirajo izobraževalno delo s širšim družbenim okoljem.
Upoštevajo in uporabljajo različna andragoška načela, metode, oblike in tehnike za delo z odraslimi. Vodijo sestanke in diskusije s starši ter drugimi osebami.
Oblikujejo operativni izobraževalni program za odrasle (starše, idr.), glede na njihove potrebe, za spodbujanje in v podporo pridobivanja znanja učencev (delavnice za starše, študijske krožke, šole za starše, različna izobraževanja,…).
Načrtujejo, spremljajo, vrednotijo in uravnavajo lasten profesionalni razvoj. Oblikujejo program osebnega vseživljenjskega izobraževanja. Poznajo izkustveno učenje.
Spodbujajo vseživljenjsko izobraževanje in učenje odraslih v šolah in drugih izobraževalnih institucijah in učinkovito komunicirajo z odraslimi.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje

Področje pedagogike:
Študenti poznajo:
in razumejo zakonitosti pedagoških teoretskih usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole,
zakonitosti delovanja vzgojno izobraževalnega procesa in vlogo vzgoje ter socializacije za razvoj posameznika, kulture in družbe,
vloge učitelja in učenca kot subjekta in objekta pri pouku,
sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti, etična načela in zakonska določila,
značilnosti pedagoške vloge učitelja.

Področje andragogike:
Študenti poznajo:
in razumejo zakonitosti andragoških problemov in situacij v izobraževalnih institucijah (šolah…),
oblike sodelovanja pri vodenju izobraževalnih institucij (načrtovanje in oblikovanje šolskih in drugih projektov),
andragoška načela, metode, oblike, tehnike za delo/izobraževanje z odraslimi (starši, idr.) ter učinkovito komunikacijo,
postopek oblikovanja izobraževalnega programa za odrasle in vrednotenje izobraževanja,
metode za spremljanje, vrednotenje in uravnavanje lastnega profesionalnega razvoja in za vseživljenjsko učenje in izobraževanje.

Uporaba
Področje Pedagogike:
Študenti znajo:
oblikovati programe za oblikovanje vzgojne dimenzije pouka pri posameznem predmetu,
oblikovati programe za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanj,
reševati vzgojne in disciplinske probleme v razredu in šoli,
razvijati pozitiven odnos in ustrezne pristope do učencev glede na socialno, kulturno, etično, jezikovno in versko različnost učencev.

Področje andragogike:
Študenti znajo:
ugotavljati potrebe po izobraževanju odraslih v instituciji, voditi in koordinirati šolsko delo s starši, sodelavci in s širšim družbenim okoljem,
oblikovati operativni izobraževalni program za odrasle, uporabljati andragoška načela, upoštevati pogoje dela, metode in različne tehnike dela z odraslimi,
uporabiti ustrezne andragoške oblike dela z odraslimi, glede na njihove potrebe in ustrezne načine vrednotenja znanja odraslih,
izdelati načrt lastnega profesionalnega razvoja in izobraževanja ter skrbeti za vseživljenjsko učenje in izobraževanje.

Refleksija
Področje pedagogike:
Povezujejo teoretična znanja z dejanskim pedagoškim (vzgojnim) delom na šoli.
Znajo uporabiti znanja s področja etičnih načel in zakonskih določil pri izvajanju učnega procesa.
Se zavedajo odgovornosti oblikovanja posameznikove osebnosti, pozitivnega odnosa do sočloveka in svoje vzgojne ter izobraževalne vloge v razredu in na šoli.

Področje Andragogike:
Povezujejo teoretična znanja z dejanskim andragoškim delom na šoli in drugih institucijah.
Znajo na temelju teoretičnih spoznanj uporabiti ustrezne oblike, metode in tehnike dela z odraslimi (starši) ter glede na različne potrebe pripraviti operativni izobraževalni program oz. različne načine sodelovanja.
Razvijajo pozitivna stališča do lastnega dela in dela z odraslimi (straši, sodelavci,..)

Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Pedagoško in andragoško področje:
Znajo upoštevati razlike med otroki, mladostniki in odraslimi pri njihovem delu in izobraževanju ter z njimi na ustrezen način komunicirati.
Znajo upoštevati razlike v pripravi izobraževalnih programov za otroke, kot za odrasle.
Znajo spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vseživljenjsko učenje in izobraževanje pri otrocih in odraslih.
Znajo razvijati pozitiven odnos do učencev (otroci, mladina, odrasli), ne glede na njihove socialne, etične, kulturne, jezikovne in verske razlike.
Skrb za lastni profesionalni razvoj in izobraževanje.

Metode poučevanja in učenja

Predmet se izvaja v obliki predavanj, ki vključujejo pogovore, diskusije ter različne oblike aktivnega in izkustvenega učenja in izobraževanja. Po dogovoru s študenti ti pripravijo nastop na določeno temo, izdelajo v skupinski ali individualni obliki primer izobraževalnega programa ali projekta. Po dogovoru je možen obisk zunanjih strokovnjakov s predstavitvijo primerov iz prakse. Po dogovoru je možen obisk v določeni izobraževalni instituciji, zlasti za spodbujanje bodočih učiteljev k neformalnemu izobraževanju in vseživljenjskemu profesionalnemu razvoju.

Načini ocenjevanja

Študenti opravijo delni izpit iz pedagogike in delni izpit iz andragogike. Skupna ocena obeh delnih izpitov je skupna ocena predmeta Pedagogika z andragogiko. Vsak delni izpit je najprej pisni, z esejskimi vprašanji. Vsak nadaljnji izpit pa je ustni izpit
(ocene: 5 (negativno), 6-10 (pozitivno), ob upoštevanju Statuta UL)

Reference nosilca

1.Govekar-Okoliš, Monika (2015). The role of adult education in the development of local identity and the significance of small local communities in Slovenian history. V: RADOVAN, Marko (ur.), KOŚCIELNIAK, Marek (ur.). Learning and education in community : the role of schools and community organisations = Učenje in izobraževanje v skupnosti : vloga šole in skupnostnih organizacij. 1st ed. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts, str. 165-176.
2.Govekar-Okoliš, Monika (2014). Secondary school legislation in Austria (1849-1914) and its effects on efforts to establish the Slovene language in grammar schools in the Primorska region. Annales, Series historia et sociologia, ISSN 1408-5348, 2014, letn. 24, št. 2, str. 261-276.
3.Govekar-Okoliš, Monika (2013). Practical training of students and the realisation of lifelong learning. V: RADOVAN, Marko (ur.), KOŚCIELNIAK, Marek (ur.). Lifelong learning today : new areas, contexts, practices. Krakow: Jagiellonian University Press, str. 83-95.
4.Govekar-Okoliš, Monika (2011). Characteristics of mentors in the practical training of students. V: HOLEN, Jodi Bergland (ur.), PHILLIPS, Amy L. (ur.). Studies in education from diverse contexts. Grand Forks: College of education and human development, University of North Dakota, str. 59-69.
5.Govekar-Okoliš, Monika (2010). Srednje šole na Slovenskem pri oblikovanju nacionalne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja. Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, (203 str.).