Preskoči na glavno vsebino

Nekaj misli naših diplomantov

Andreja Kopač

diplomantka uporabne matematike, zaposlena v Banki Slovenije

Lahko rečem, da je študij matematike zahteven in da moraš vložiti veliko dela, v zameno pa "dobiš" sposobnost analitičnega razmišljanja in vztrajnost, s katero prideš problemom do dna. Sama sem proti koncu šolanja ugotovila, da želim delati v bančništvu, saj je danes na tem področju ogromno izzivov za matematike. Za temo diplomske naloge sem izbrala področje modeliranja kreditnih tveganj in za nalogo prejela nagrado Banke Slovenije. Po diplomi sem se zaposlila na SKB banki, kjer sem sodelovala pri implementaciji in validaciji modela za izračun verjetnosti plačilne nesposobnosti komitentov. Sedaj sem zaposlena v Banki Slovenije na oddelku Nadzor bančnega poslovanja. Sodelujem predvsem na področjih regulative, kjer se pojavljajo zahtevnejši izračuni ter razvoj in uporaba modelov.

Mitja Trampuš

diplomant interdisciplinarnega študija računalništva in matematike

O interdisciplinarnem študiju računalništva in matematike (IŠRM) naj resno razmisli vsak, ki ga zanima bodisi študij matematike bodisi računalništva. Študij je med obema področjema namreč precej uravnotežen, veliko število izbirnih predmetov pa dodatno omogoča, da poglobiš svoje znanje pri poglavjih, ki so ti ljubša.
Pregled matematike ni tako poglobljen kot na študiju matematike, a pri tem dovolj širok, da se vseh področij vsaj dotakne. Hkrati se naučiš tudi praktično izkoristiti matematično znanje, seveda s poudarkom na uporabi v računalništvu. Podobno velja za računalništvo: po končanem študiju so tvoje kompetence za delo zelo podobne tistim, ki bi jih dobil na študiju računalništva, le da bolje razumeš teorijo, ki se skriva za prakso. Dodatna prednost v primerjavi s študijem računalništva je, da program IŠRM večinoma poteka v manjših in zato prijetnejših skupinah.

Marko Špolad

profesor matematike na Gimnaziji Škofja Loka

Še se spomnim zmedenosti maturanta konec 80-tih, ki se je stapljala z zmedenostjo takratne države. Matematika mi je ob odločitvi za študij s svojo racionalno urejenostjo nudila dobro zavetje. Enako močno me je pritegnila neodvisnost in iz nje izhajajoča svoboda. Fakulteta je mojim pričakovanjem ponudila dobro popotnico. Spoznavanje moči logičnih argumentov je bilo mnogokrat važnejše od cilja samega. Vseeno velikega srca ledene kraljice znanosti najbrž nikoli ne bi začutil, če je ne bi na novo odkrival skupaj z mladimi. Naše poti so uhajale in še uhajajo modernim, samopostrežnim metodam, ujetimi nekje med daljincem in mobilcem. Morda zato, ker sem si zaupanje brez spoštovanja idej, elegantnih ali obteženih z balastom zgrešenih prepričanj, težko predstavljal. Ni me še minilo. Vsem birokratskim ocenam navkljub verjamem edino zvezdicam v mladih očeh. Še posebej v teh časih jih ni lahko prižgati, jih je pa hkrati toliko težje ugasniti. Če kaj, utemeljuje pridevnik sanjski pred mojim poklicem priložnost spremljati nadarjene dijake. Ne zaradi zlate fizikalne in srebrne matematične olimpijske medalje mojih varovancev Matije in Matjaža. Zaradi tistih redkih regratovih lučk sredi zime, ki sem jim morda priskrbel ugoden veter. Zaradi njihovih drugačnih, izjemnih razmislekov, med katere nam je uspelo vtkati ravno pravšnje nitke samozavesti. Zaradi generacij, ki potrebujejo svoje heroje. In predvsem zaradi tega, ker je lepše od poučevanja otrok na tem svetu le še učenje od njih.

prof. dr. Neža Mramor Kosta

profesorica matematike na Fakulteti za računalništvo in informatiko, raziskovalka na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko, objavila je okrog 15 člankov, ima 2 doktoranda, prejela je Vidmarjevo nagrado za pedagoško delo

Matematika je nekakšen univerzalni jezik, ki ga po celem svetu in v skoraj vseh znanostih uporabljajo za opisovanje različnih pojavov, vzorcev, oblik, količin in njihovih sprememb. Bolje ko ta jezik poznaš, več lahko poveš, lepše se v njem izražaš in bolje sporazumevaš z drugimi.

Martin Pečar

diplomant uporabne matematike, zaposlen v podjetju Telargo, vodilnem slovenskem podjetju na področju aplikacij GPS tehnologij v prometu, v času študija je bil zelo aktiven v študentskem svetu in je bil urednik fakultetnega časopisa Mafijski vohljač

Pred vpisom na univerzo me je privlačilo mnogo stvari, tako družboslovnih kot naravoslovnih. Odločil sem se za matematiko, ki zaradi svoje splošnosti omogoča delo na zelo raznolikih področjih. Všeč mi je bila ravno pravšnja velikost fakultete, saj smo se med sabo vsi dobro poznali. Tudi profesorji so si lahko vzeli čas za nas. Sedaj delam v razvojnem oddelku podjetja, ki prodira na svetovni trg. Tam lahko koristno uporabim različna področja matematike in delam stvari, ki jih ni še nihče.

Ana Robnik

Iskratel

IskraTEL je telekomunikacijsko podjetje iz Kranja z več kot petdesetletno tradicijo na enem od najhitreje
se razvijajočih področij v svetovnem merilu. Nismo le izvajalci Siemensovih rešitev, ampak in predvsem arhitekti in ustvarjalci družine SI2000 programabilnih vozlišč telekomunikacijskega omrežja, ki je prav gotovo eden od najzahtevnejših projektov v srednjeevropskem prostoru. "Hiša izzivov", tako smo namreč poimenovali naše podjetje, je resnično priložnost in izziv strokovnjakom z različnih področij, še posebej tistim z veliko mero jasnega analitičnega razmišljanja in logičnega dojemanja med seboj prepletenih in povezljivih dejstev. Modeliranje tako kompleksnih domenskih področij in njihova izvedba je resnična priložnost za kreativne ljudi, ki najdejo na videz preproste, pa vendar elegantne in univerzalne rešitve. In taki matematiki smo. Dobrodošli torej v "hiši izzivov", kjer imajo znanje, ustvarjalnost in širina obzorja ter inovativnost svoje stalno mesto. Pridružite se več kot petsto strokovnjakom, med njimi so seveda tudi matematiki, diplomanti Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ki jim je uporaba sodobnih tehnologij in arhitektur, prijetno okolje in ustvarjalnost stalnica pri njihovem profesionalnem delu.

Primož Svetek

Hermes SoftLab

Konec osnovne šole sem prišel prvič v stik z računalnikom. Takoj sem ugotovil, da je računalništvo področje, ki me zanima. Zato sem se odločil za nadaljevanje šolanja na Srednji računalniški šoli, kljub temu, da mi matematika nikoli ni delala problemov in sem redno tekmoval za Vegovo priznanje. Med srednjo šolo sem spoznal, da je računalništvo področje, kjer želim najti svoj poklic. Pri izbiri fakultete sem nihal med Fakulteto za računalništvo in Fakulteto za matematiko in fiziko. Odločil sem se za slednjo. Pri odločitvi mi je pomagala računalniška smer, ki se je ravno odprla, in pa znanec, ki je programer in je študiral na FMF. Sedaj že vrsto let delam v Hermes SoftLabu, enem od vodilnih računalniških podjetij v Sloveniji. Zelo sem vesel, da sem se odločil za študij matematike, ker se mi zdi, da mi to zelo pomaga pri sedanjem poklicu. Vem, da je bila to prava odločitev. In še nekaj. Nikoli se nisem imel za matematika in še sedaj, kljub končani matematični izobrazbi, pravim, da sem računalničar.

Andreja Čič

Pozavarovalnica Sava

Po nekaj letih razmišljam, zakaj sem študirala matematiko. V srednji šoli me je zanimalo skoraj vse, razen telovadbe. Pri odločitvi, kaj študirati, sem izbrala predmet, ki mi je bil najljubši - torej matematiko. Spomini na prvo uro matematike v srednji šoli niso nič kaj navdihujoči. Edini račun, ki smo ga napisali, je bil 2 x 3 = 6 (mogoče 3 x 2 = 6, ampak komutativnost velja). Preostalo so bile definicije, izreki, aksiomi. Takrat sem bila razočarana; matematika in nič računov. Pozneje me je ravno abstraktno razmišljanje pritegnilo k študiju matematike. Na fakulteti sem se navadila definicij, izrekov, kolokvijev in ustnih izpitov. Med študijem so se prijatelji čudili, da v predmetniku študija matematike sploh ni predmeta, ki bi se imenoval matematika. Po diplomi sem šest let poučevala na gimnaziji, kar me ni povsem zadovoljilo, saj sem hotela uporabiti matematiko tudi na drugih področjih. Zato sem ob delu študirala ekonomijo. Sedaj delam kot aktuarka v pozavarovalnici. Aktuar je uradnik, ki preračunava rentabilnost zavarovanj in premij. V Angliji in drugod po svetu je to zelo cenjen poklic, pri nas pa je še v povojih. Študij matematike mi je dal nekaj, česar mi najverjetneje ne bi dal noben drug študij: natančnost, vztrajnost in sposobnost logičnega mišljenja. To cenim pri svojem delu in v življenju.